REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne policekloniranje in še marsikaj, kar so pred tem imeli za znanstvenofantastiko. Podobno kot Henrietta sama, ki so jo v bolnišnici inlaboratorijih obravnavali pod šifro HeLa, tudi njeni otroci o vsemtem niso vedeli ničesar, zato so doživeli pravi šok, ko so izvedeliin se zavedli, da celice njihove matere živijo naprej in so še danesprisotne po vsem svetu. Celice na smrt bolne onkološke pacientkeso postale nesmrtne.Pred 60 leti niti Henrietta niti njeni domači niso vedeli, da njenoizmučeno telo takrat ni končalo svojega življenja, saj nekajcelic živi še danes, več desetletij po smrti. Skrbno jih gojijo vštevilnih laboratorijih po svetu, s satelitom pa so jih v okviruraziskave vpliva breztežnosti na celično rast in razvoj za nekajčasa poslali tudi v vesolje. Če bi vse še žive Henriettine celicedanes postavili na tehtnico, bi bile te nedvomno veliko težje kotHenriettino z boleznijo zaznamovano telo leta 1951. Ameriškiznanstveniki so izračunali, da bi njihova dosedanja skupna težakrepko presegla 50 milijonov ton.Nenavadna odisejada Henriettinih telesnih celice se je začela,ko je skupek celic iz njenega tumorja leta 1951 v svoj laboratorijdobil dr. George Otto Gey, raziskovalec, ki si je na UniverziJohns Hopkins za lažje raziskovanje rakavih obolenj že večdesetletij prizadeval, da bi človeške celice vzgojil izven telesa, vlaboratoriju. Svojo zamisel je uspel uresničiti šele s celicami izHenriettinega tumorja, z oznako HeLa. Henriettine tumorskecelice, ki so se tudi po nekaj dneh v umetnem gojišču še vednouspešno delile in se niso začele starati in umirati kot celice vprejšnjih poskusih, je imel Gey za čudežne. Prav on jih je tudikrstil za celice HeLa. Identiteto bolnice je skrbno varoval – vjavnost je prišla šele po Geyevi smrti.Agresivne, hitro rastoče tumorske celice, ki so Henrietto spravilev grob, so kmalu rešile veliko drugih življenj. Že v petdesetihletih prejšnjega stoletja so s pomočjo celic HeLa razvili cepivoproti otroški paralizi, v minulih 60 letih pa opravili ogromnoraziskav ter odkrili vrsto pomembnih dejstev o življenju celic,tkiv in organov ter o delovanju človeškega telesa.Iz Henriettinih tumorskih celic, umetno gojenih v laboratoriju,so ustvarili nesmrtno celično linijo – celice, ki se lahko zunajtelesa delijo, ne da bi se pri tem postarale. Običajno to lahkonaredijo le nekaj desetkrat, potem pa to sposobnost izgubijoin počasi odmrejo. Iz običajnih celic v človeškem telesu zaradiprogramirane celične smrti po določenem številu delitev dr.Geyu ni uspelo ustvariti nesmrtne linije. Šele Henriettine celice,v katerih ni več deloval mehanizem inhibicije nenadzorovanegamnoženja in po določenem številu podvojitev ni sprožil celičnesmrti, so se lahko nemoteno delile.Svoje odmevno delo z znanstveno naravnano biografskovsebino, ki je preraslo v pravo mojstrovino in je temu primernotudi naglo postalo svetovna uspešnica, je ameriška pisateljicaRebecca Skloot, biologinja in svobodna pisateljica člankov oznanosti, ki danes živi in ustvarja v Chicagu ter predava povsem svetu, načrtovala, snovala in pisala več kot deset let. Kmaluse je izkazalo, da bo njen trud bogato poplačan. Njen literarniprvenec je kmalu po izidu zmagoslavno pritegnil in osvojilbralce na vseh celinah. Doslej so ga prevedli že v več kot 25jezikov, ameriška mreža HBO po njem snema film, v kateremsta vlogo producenta prevzela Oprah Winfrey in Allan Ball.Za zgodbo o Henriette Lacks je avtorica prejela vrsto nagrad,hkrati pa je ustanovila tudi Sklad Henriette Lacks, v katerega sesteka del sredstev od prodaje knjige. Iz njega Henriettina družinain sorodniki lahko črpajo sredstva za kritje stroškov šolanja,zdravstvenega zavarovanja in bolj kakovostnega, človeškegadostojanstva vrednega življenjaLiterarna uspešnica s poudarjeno moralno-etično, socialno indružbeno noto, ki jo je New York Times označil za knjigo spametjo, ritmom, pogumom in srcem, ki vas bo osvojila, je vrednačasa in pozornosti. Je pretresljiva, presenetljiva in osupljiva,hkrati pa bralcu prijazna in prijetna. Hkrati pa daleč od suhoparnostiin napornega nizanja nepojmljivih dejstev, ki bralcabrez potrebe utrujajo in obremenjujejo. V skladu s pomenljivougotovitvijo pisca strokovne recenzije v časniku ChicagoTribune, ki pravi, da delo gladko in brezkompromisno pometes predsodkom, da mora biti znanstveno pisanje dolgočasno indelovati kot uspavalo. Nad svetovno uspešnico o življenju insmrti temnopolte onkološke bolnice in njenih celic, ki izzveniv ganljivo zgodbo o človeku, družbi in znanosti, z močnimčustvenim nabojem, je navdušen tudi Nobelov nagrajenec zamedicino, prof. dr. Harald zur Hausen, ki poudarja, da knjigoodlikuje osebni angažma avtorice. Ta je s pomočjo podatkov indejstev o celični liniji HeLa, Henrietti Lacks in njenih sorodnikihustvarila napeto in ganljivo pripoved, ki si zasluži karnajvečjo pozornost, občudovanje in spoštovanje.Pronicljiva biografija Henriette Lacks, ki s svojo zanimivovsebino in privlačnim načinom njenega podajanja človeka nemore pustiti ravnodušnega, je pravo čtivo za zdravnike, farmacevte,biotehnologe, etike in ostale strokovnjake s področjanaravoslovja, družboslovja in tehnike, za študente medicine,farmacije, biologije in kemije, za zdravstvene delavce in zavse, ki znajo razmišljati s svojo glavo in skušajo razumeti tokin dogajanje časa ter se jima prilagoditi ravno in samo toliko,kolikor je nujno potrebno za uspeh in preživetje. Dragocen elementzgodbe predstavlja tudi poudarjena socialna in moralnoetičnakonotacija, ki zdravnika ne more pustiti ravnodušnega,saj zdravništvo o njej intenzivno razmišlja in se z njo v praksinenehno sooča že dolga stoletja.Nina Mazi64 Revija ISIS - November 2011