REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne policeAlojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesuCankarjeva založba, Ljubljana, 2011, 137 str.Začelo se je s časopisom, pravzaprav z avtorjevo barvno portretnofotografijo. Od nje mi je pogled zdrsnil vstran, na spremnobesedilo ter iz njega drobec, da je avtor sprva nameraval napisatiesej. Samoumevno, da sem takoj nehal brati, saj se nisem hotelokužiti s kakim vnaprejšnjim mnenjem. In takoj nato na dnuiste časopisne strani opazil začetno besedilo knjige, oblikovanokot podlistek.Torej sem začel brati, brez sape do konca prvega odstavka inse na njegovem koncu zadihano ustavil. Zmedeno šel nazaj nazačetek in ugotovil, da je ves odstavek pravzaprav en (en sam!)stavek. Sicer je tu in tam kaka vejica ali podpičje, vendar stavim,da ju je izsilil čistunski lektor. Presenečen sem bral naprej inugotavljal avtorjev slog: en stavek v vsem (celem) odstavku! Pripovedsicer nekoliko skače v levo, desno, navzgor in navzdol inmorda še kam, a splošna misel ostaja jasna. Pravzaprav je branjena nek način – en stavek za ves odstavek – neverjetno lahko, abralca zasipajo ideje in po nekaj odstavkih se mora spočiti.Torej sem takoj odšel v knjigarno in knjigo kupil. Zato, keravtorjev slog (en, največ dva stavka za ves odstavek) zahteva, dabralec knjigo prebere v enem zamahu. Jaz tega nisem zmogel.Med branjem sem moral počivati, pa četudi se avtor ponekodusmili bralca in pripoveduje v krajših stavkih. Branje je sicermanj težko, pa vendar sem bral dlje kot načrtovano, v treh,morda štirih zamahih.Poleg te formalne posebnosti je še ena, ki me je sprva zelo motila.Da se izognem nepotrebnemu ovinkarjenju, dva primera:... čeprav se sprva pacientu sploh ne zdi vredno pogovarjati omožnosti, da bi karkoli v njegovem običajnem dnevu lahkobilo povezano z njegovo bolečino; ker se mu zdi čisto enostavnonavsezgodaj planiti iz postelje in se lačen in žejen kotpregnanec ubogljivo postaviti v vrsto za avtobus in v službicel dan stiskati rep med nogami in tiščati drek v sebi do prilike,ki zlepa ne pride, in tiščati spermo v jajcih in stiskati zobe,da se kaj preveč ne reče in človek ne leti iz službe, in stiskatimehur za čas, ko bo dovoljeno iti do wc-ja in se kljub temuprijazno smehljati in misliti, kako čudovito zmore voziti svoježivljenje po lastnih željah in zamislih. ... (str. 9).... Da lahko zjutraj po trdnem spancu spočit odpreš oči inimaš v mišicah in kitah tisto fino skelenje, ki ostane od hribovali teka; in lep spomin na batino, ki šprica med ženskimi nogami.To je edina prava budilka, ki te dvigne, da popiješ čaj alikavo in z užitkom ščiješ v penastem slapu in spustiš klobasodreka; nič ni bolj važno kot temeljito, brez ihte, odplakniti,kar se je čez noč nabralo v telesu in potem na novo razširitinosnice... (str. 19).Tako sem približno pri prvi tretjini knjige dognal, da se je avtorodločil namesto kake pomaziljene slovenščine uporabljati izrazeiz pogovornega jezika, tudi že ponarodele izraze iz bolj južnihsmeri. In tako, s katalogom izbrisanih besed, svojemu besedilupričara ustrezno čustveno ozadje, saj ima izraz npr. »kurc te gleda«mnogo bolj daljnosežno sporočilo kot pomaziljen »(moško)spolovilo te gleda« in zato nikomur niti v sanjah ne pade napamet, da bi s slednjim izrazom poskusil nadomestiti prvega.Isto velja za besednjak in sintakso primerov zgoraj; kdor tegane verjame, naj vpraša kakega prostatičarja ali obstipiranca onepopisnem olajšanju zaradi slapa ali klobase...Se pravi, ko sem se navadil ne le na avtorjev slog dolgih stavkov,temveč tudi sintakso in izrazje, se mi je posvetilo, da je avtorjudojadilo (dojebilo, dokurčilo – če si dovolim uporabiti ali posvoje oblikovati avtorjeve različice) poslušati naše slovensko tarnanjeo žalostni usodi ter iskanju krivcev po vsem vesolju, le prisebi (v sebi) ne. In ker mu je dojadilo, se je odločil za sočnostsvojega zapisa, očitno prepričan, da ga bo tako prebralo manjmalo bralcev kot sicer.Zgodbo, ki je večinoma premišljevanje, pripoveduje – v prviosebi – zdravnik. Ime ni znano, iz tehničnih razlogov ga pav tej recenziji poimenujem kot L. Torej, zaradi nevzdržnihdružinskih razmer – tudi zaradi denarno pogoltnega brata – Lpo diplomi emigrira v Ameriko (skoraj gotovo v ZDA) in tamdela kot patolog, »zdravnik za mrtve«, kot L opiše svojo dejavnost.Ko tako privarčuje dovolj denarja, se L vrne v domovino(verjetno Slovenijo), kupi ordinacijo in kot zasebnik postane»zdravnik za žive«. Pripoved se začne ob pacientu, ki zbolizato, ker ga nenadoma zapusti njegova ženska. L seveda takojugotovi, da je njegov pacient nevrotik; medicinsko-farmakološkozdravljenje je kontraindicirano, pacient, če hoče ozdraviti se,mora spremeniti slog svojega življenja tako, da...Povedno je, da ob pacientu začne L razmišljati o sebi ter primerjatidve kulturi, ameriško in evropsko. A kmalu potem, ko Lpacientu nalepi elektrode, slednji začne izginjati in končno izgine.Na njegovem mestu se začne pojavljati L-jev brat. In hkratizačne izginjati tudi L kot človek, ki zdravi; na koncu zgodbe jeL le še človek, ki razmišlja. Morda je Odisej z barko.Njegovo razmišljanje je – tudi zaradi sloga dolgih stavkovter zgoraj opisanega pogovornega izražanja – zelo zastrto. Vospredju je sodoben odnos med ljudmi, ki ga po eni stranioblikuje odnos ženska - moški, po drugi strani pa odnos starši -otrok. A znotraj slednjega je odnos mati - oče, ki je hkrati tudiodnos ženska - moški. In ker je to L-jeva osrednja tematika, nastr. 83 svojo zastrtost nekoliko zmanjša in opiše začarani krog,ki uniči vsak žensko-moški odnos. Začetni »sunek« – iracionalnistrah – ki ta začarani krog zla spravi v gibanje, sicer pripišeženski, kar se na prvi pogled zdi mačistično ali celo krivično. Apotem bralec dožene, da je pravzaprav vseeno, kdo je začetnik.Pomembno je le, da je moški tisti, ki to žensko pobudo sprejme,62 Revija ISIS - November 2011