REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Prim. dr. Fina Dovečar, dr. med. (1931–2011)Marija SeljakBila je dolgoletna, predana sodelavka Inštituta za varovanje zdravjaRepublike Slovenije (IVZ), ki se je imenoval Zavod SRS za zdravstvenovarstvo in kasneje UZZV (Univerzitetni zavod za zdravstvenovarstvo), kjer je od leta 1972 vodila enoto za zdravstveno varstvošolskih otrok in mladine (Službo za zdravstveno varstvo šolskih otrokin mladine pri Zavodu SRS za zdravsveno varstvo oz. Enoto za šolskomedicino pri UZZV). Bila je prva doktorica znanosti s področja šolskemedicine. Doktorirala je leta 1993 na Biotehniški fakulteti Univerzev Ljubljani, Oddelek za biologijo, z nalogo »Spremembne značilnostiv rasti mladine v 42-letnem obdobju«. Naloga je bila plod 30-letnegaznanstvenoraziskovalnega dela, usmerjenega v telesni razvoj šolskihotrok in mladine, o čemer je prim. dr. Dovečarjeva objavila več raziskovalnihporočil, člankov in znanstveno monografijo.Leta 1972 je Služba za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladinepri Zavodu SRS za zdravsveno varstvo (kasneje oddelek za šolskomedicino IVZ) začela izdajati letna statistična poročila »Šolskozdravstvena služba v letu …« s statističnimi podatki o organizacijiin zdravstvenem stanju šolarjev v Sloveniji po občinah in regijah. Zaboljše usklajevanje vse številnejših šolskih dispanzerjev in enotnoobravnavo aktualne problematike je prim. dr. Fina Dovečar uvedlastrokovni kolegij šolskih zdravnikov Slovenije, leta 1973 samostojnospecializacijo iz šolske medicine in bila leta 1981 pomembna osebapri ustanovitvi Sekcije za šolsko in visokošolsko medicino pri SZD.S sodelavci je izdala diagrame za oceno razvoja šolarjev z navodili, kiso bili dodani zdravstvenemu kartonu vsakega učenca. Vključena jebila v določanje metodologije sistematičnih zdravstvenih pregledov vrazličnih starostnih obdobjih in sodelovala z Ministrstvom za zdravjev planiranju osnovnega zdravstvenega varstva otrok v Sloveniji (»Metodologijaplaniranja z zakonom določenega obsega zdravstvenegavarstva šolskih otrok in mladine«, 1983).Ker se je v praksi pokazalo, da je sodelovanje zdravstvenega in šolskegaresorja nujno za učinkovito preventivno delovanje na področjuzdravstvenega varstva otrok in mladine, je prim. dr. Dovečarjeva razvilatesno sodelovanje z Zavodom za šolstvo. Plod sodelovanja so biliseminarji po vsej Sloveniji, številne publikacije in navodila šolam ozdravstvenem varstvu na šolah (šolska prehrana, telesna vzgoja idr.), šeposebej pa je to postalo pomembno ob uvedbi popoldanskega varstvaoz. celodnevnih osnovnih šol.Prim. dr. Dovečarjeva je uspešno vpeljala izobraževanje otrok onjihovem zdravju z uvedbo predmeta zdravstvena vzgoja v predmetnikesrednjih šol in v vsebine predmetov v osnovnih šolah. Aktivnoje sodelovala pri pripravi učbenikov o zdravstveni vzgoji za učence inučitelje ter izvedla številne seminarje.Za starše je vsa leta objavljalapoljudna gradiva (priročnik»Moj šolar«,1977, brošura»Za malo dejanj veliko zdravja«,1988) ter sodelovala priohranitvi zdravilišča Rakitna,edinega srednjegorskega zdraviliščaza slovenske otroke inmladino.Vloga prim. dr. Fine Dovečarpri skrbi za zdravje otrok inmladostnikov v Sloveniji vdrugi polovici 20. stoletja jeneprecenljiva, kar kaže njenopresežno delo na področju šolskemedicine na Slovenskem.Prim. mag. Daroslav Ivašković, dr. med.Nežka DularSredi nenavadno vroče jeseni se spominjam prim. Ivaškovića. Njegovosrce se je ustavilo 22. avgusta letos. Nenadno, nepričakovanoin kruto je žalostna vest presenetila njegove sodelavce in domače.Zadnja leta je služboval v Zdravstvenem domu Novo mesto. Svojedelo kardiologa je opravljal zelo vestno in natančno. Ko je pacientaže pregledal, se je vedno še spraševal, ali bi bilo dobro še kaj nareditizanj v razširjeni diagnostiki. »Ne morem gledati samo njegovegasrca – človek je celovito bitje in njegov obstoj je odvisen od mnogihdejavnikov!« je znal povedati. Njegovi izvidi so me kot zdravnicodružinske medicine vedno znova razveselili. Prav zanimivo je bilo,kako je znal svoje veliko znanje in izkušnje prenesti v enostavnebesede, ki sva jih s pacientom lahko razumela. Pacienti so ga imeliradi – bolj ko je bil pacient preprost in neuk, bolj se mu je posvetil.To je vrlina, ki je danes že skoraj izumrla.Rodil se je 19. avgusta 1954 v Bihaču. Študij medicine je zaključilleta 1978 na Univerzi v Zagrebu. Najprej se je zaposlil v Zdravstvenipostaji v Kostajnici, nato pa je pet let služboval v Zdravstvenemdomu Trebnje. Največ svojega dela je opravil kot kardiolog– specialist interne medicine vZdravilišču Šmarješke Toplice.Kar petindvajset let je službovalmed mehkimi dolenjskimigriči in si tam tudi zgradil dom.Magisterij znanosti iz znanstvenegapodročja biomedicinein zdravstva je opravil leta1999 na Univerzi v Zagrebuin leta 2003 pridobil nazivprimarij.Sodelavci bomo pogrešalinjegove natančne izvide, pacientipa bodo zaman trkali nanjegova vrata.V spominRevija ISIS - November 201161