REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinaeksperimentalno ugotovljena, so pa temeljile na preverljivih(vendar nepreverjenih) načelih, da so bolezni posledica neravnovesjaštirih tekočin v telesu (kri, sluz, črni žolč, rumeni žolč).Zanimivo je, da je že takratna medicina odklanjala homeopatijoz obrazložitvijo, da homeopatija nima znanstvenih temeljev.Danes velja, da je znanstveni dokaz eksperiment ali opažanje,ki je dokumentirano in opisano na tak način, da ga lahko drugiznanstveniki ponovijo. Če je le mogoče, mora biti opazovanjepri znanstvenem dokazu kvantificirano (izmerjeno, prešteto) inizvedeno na najmanj dveh skupinah, ki ju primerjamo (kontrolnaskupina). Rezultati morajo biti statistično obdelani in verjetnost, dabi se skupini razlikovali le po naključju, mora biti manj kot 5 %.Kaj je to znanstveni dokaz, je torej bolj ali manj jasno. Težjepa je vprašanje, koliko in kakšne znanstvene dokaze moramopridobiti, da neko hipotezo privzamemo oz. zavrnemo.Standard za dokazovanje učinkovitosti zdravil in drugih medicinskihpostopkov so klinične raziskave, ki so:• prospektivne (v naprej se načrtuje, po katerih kriterijih se boodločilo, ali je zdravilo učinkovito ali ne),• s placebom kontrolirane (del bolnikov prejema zdravilo (npr.tablete), del pa na videz enake tablete, ki pa so prazne),• dvojno slepe (ne bolnik in ne zdravnik ne vesta, kdo prejemazdravilo in kdo placebo),• randomizirane (naključje določi, kateri bolnik bo prejemalpravo zdravilo in kateri placebo).Vsa zdravila morajo, preden jim država dovoli prodajo, dokazatiučinkovitost po teh najvišjih znanstvenih standardih. Izjemaso homeopatska zdravila in tradicionalna zdravila, ki jimzakonodaja daje nekaj popusta. Drugačen (neznanstven) načinugotavljanja učinkovitosti je pri homeopatskih in tradicionalnihzdravilih jasno označen na vsaki škatlici.Na nekaterih področjih medicine pa tovrstnih študij ni mogočeizvesti ali pa je njihova izvedba zapletena in draga, in v takihprimerih se uradna medicina zadovolji z bistveno nižjo ravnijodokazov.V kirurgiji, na primer, so le malo kateri posegi utemeljeni sprospektivnimi, randomiziranimi, dvojno slepimi raziskavami.Izvajanje placebo operacij je seveda etično sporno, ni pa nesprejemljivo.Ena prvih je bila opravljena že leta 1929. Pomanjkanjedrugih tipov prospektivnih randomiziranih raziskav kirurških posegov(npr. primerjava dveh vrst posegov) je posledica visoke cenein odsotnosti zainteresiranega financerja. V odsotnosti višje ravnidokazov se uradna medicina zadovolji z nerandomiziranimi alicelo retrospektivnimi študijami (ugotavljanjem uspešnosti posega spregledovanjem kartotek). Pri tem spuščanju znanstvenih kriterijevpa ne gre le za formalnost. Pred nekaj leti se je skupina ameriškihznanstvenikov lotila po najvišjih znanstvenih merilih preizkusitiučinkovitost operacije na kolenu, ki se že več let rutinsko uporablja(650.000 takih operacij letno). Operacijo so izvedli pri 180 bolnikih,vendar so pri nekaterih (naključno določenih) izvedli pravooperacijo, pri drugih pa so med narkozo le prerezali kožo in jihzašili. Uspešnost je bila pri obeh vrstah operacije enaka.Prav tako so redke klinične študije učinkovitosti fizioterapevtskihmetod, psihiatričnih metod, dietetike... Kljub temu nihčene zanika, da so vsa ta področja del sodobne medicine.Tudi večina vsakodnevnih nasvetov o zdravi prehrani, gibanju inizogibanju stresu, ki jih dobimo pri zdravniku, nima podlage vnajbolj strogih in nedvoumnih tipih znanstvenih raziskav. Ocenjujejo,da kar 70 odstotkov medicinskih postopkov ni znanstvenodokazanih, kar pa še ne pomeni, da niso učinkoviti ali da sonesmiselni. Podobno lahko zaključimo, da tudi metode alternativnemedicine, ki po definiciji niso znanstveno dokazane, nisonujno neučinkovite ali nesmiselne. Hkrati pa obratno ni res, da jesmiselna in učinkovita kar vsaka metoda alternativne medicine.V prejšnjem poglavju smo videli, da ni lahko potegniti mejemed uradno in alternativno, morda še težje pa je potegniti mejomed alternativno medicino in šarlatanstvom.Koristi alternativne medicineFiziološki in drugi direktni terapevtski učinki alternativne medicinepo definiciji niso dokazani na način, ki ga zahteva uradnamedicina. Med alternativnimi metodami pa so glede dokazanostinjihovih učinkov velike razlike. Poznamo metode, katerih učinkiso sicer znanstveno dokazani, vendar o ustreznosti znanstvihdokazov med strokovnjaki ni soglasja, pa do popolnoma šarlatanskihmetod oziroma prevar. Tako na primer za učinke šentjanževkeproti depresiji del strokovnjakov meni, da so znanstvenodokazani (npr. nemški zdravniki, Evropska agencija za zdravila,Slovenska agencija za zdravila), del stroke pa to uporabo uvrščamed alternativno medicino (npr. Ameriška agencija za zdravila,večji del slovenskih zdravnikov). Še za odtenek bolj sporne soraziskave učinkovitosti ameriškega slamnika proti prehladu.Stališče, da so njegovi učinki znanstveno dokazani po najvišjihstandardih kliničnega preizkušanja, je bilo na Evropski agencijiza zdravila potrjeno z 19 glasovi za in 5 glasovi proti.Nekaterih pristopov zdravljenja, ki zahtevajo sodelovanje bolnika,pa niti ne moremo ugotavljati s slepimi raziskavami. To veljaza pristope uradne medicine (npr. fizioterapija), kot tudi zaalternativno medicino (npr. meditacija). Pri uradnih metodahse ta pomanjkljivost odpusti, pri alternativnih metodah pa je tapomanjkljivost večkrat razlog za zavračanje s strani uradne medicine.Lahko pa take terapevtske pristope raziskujemo tako, kot soto naredili na Inštitutu za uporabno epistemologijo in medicinskometodologijo iz Freiburga. Njihova raziskava je pokazala, daje imelo pri 1.000 bolnikih z akutnimi respiratornimi in ušesnimiinfekcijami antropozofsko zdravljenje boljši izid, z manj zapleti,večjim zadovoljstvom bolnika in ob manjši uporabi antibiotikovkot konvencionalni pristop. Raziskava res ni bila ne slepa, nerandomizirana (bolniki so se sami odločali med konvencionalnimin alternativnim zdravljenjem).V najslabšem primeru, če nekatere alternativne metode mordares nimajo fizioloških zdravilnih učinkov, imajo vsaj izrazitplacebo učinek. Ta je prisoten, znan in dokazan tudi priRevija ISIS - November 201159