REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinademenc – področju, na katerem se v več centrih po Evropi, meddrugim tudi v Ljubljani, začenja raziskava o standardizacijipostopkov in diagnostičnih kriterijev. O vlogi funkcionalnegaslikanja možganov je predavala doc. dr. Maja Trošt, doc. dr. LejaDolenc Grošelj pa je predstavila motnje spanja pri bolnikih zAlzheimerjevo boleznijo in poudarila vpliv inhibitorjev acetilholinesterazena le-te. Predavanja je zaključil asist. mag. JureBon s predstavitvijo nevrokognitivnega laboratorija kot veznegačlena med kliničnim in raziskovalnim delom.Skupno druženje smo zaključili z vodenim ogledom noveNevrološke klinike. Gostje so spoznali oba oddelka KOBŽ terlaboratorije za likvorsko diagnostiko, za hojo in motnje gibanja,za kognitivno nevroznanost ter za testiranje funkcij avtonomnegaživčevja. Bili so vidno navdušeni nad lepo stavbo inprostori, med predavanji in po njih pa se je razvila tudi živahnarazprava o aktualnih temah s področja kognitivnih motenj,pa do primerjave organizacije dela, številčnosti zdravstvenihdelavcev in ne nazadnje čakalnih dob. Turški nevrologi so bilinamreč osupli nad dolgim čakanjem slovenskih bolnikov zaredno slikanje z magnetno resonanco.Po zaključku srečanja je avtobus z gosti odhitel proti severozahodunaše države, da se v nepričakovano toplem in sončnemjesenskem dnevu naužijejo še lepot za njih nenavadno majhne, apestre in raznolike dežele.Kvakadabra – naravoslovniintelektualni portalAlojz IhanEksploziven razvoj informacijskih tehnologij je v zadnjemdesetletju povsem spremenil medčloveško komunikacijo. Nekočje bil osnova komunikacije natiskan papir, glavna težava komunikacijepa je bila logistična – kako razmeroma drag potiskanpapir z uporabo okorne in zato prav tako drage logistike lociratipravemu sprejemniku informacije, natisnjene na papirju. Zatoje bila glavna komunikacijska ovira v informiranosti. Ustrezneinformacije ni bilo mogoče enostavno dobiti in komunikacijamed ljudmi se je v veliki meri vrtela okoli ugotavljanja, kdo odsodelujočih v razpravi je imel srečo priti do več informacij oproblemu, o katerem se je razpravljalo.Z razvojem računalnikov, interneta, bralnih tablic in neskončnihinformacijskih baz se je komunikacijska kultura povsem spremenila– in ne samo na bolje. Danes živimo v svetu neštetih (inpraktično zastonjskih) informacij, ki jih prav zaradi neobvladljiveraznolikosti vsak konzumira s svojimi individualnimi kanaliin prav zato nas povodenj informacij razbija na nemočne posameznike.Ker se v informacijski povodnji skoraj več ne zgodi, dadva kolega prebereta isti članek, ki bi nudil možnost skupnegapogovora, človeške interakcije, ki rodi skupinsko izkušnjo inskupno motivacijo za delovanje. Ambiciozen, mlad strokovnjakse tako po študiju vrže v pisanje raziskovalnih člankov, ampakkmalu vidi, da so tovrstni specializirani »izdelki« namenjenizgolj za graditev osebne kariere, medtem ko so za njegovegastrokovnega kolega, s katerim zvečer pije pivo, povsem nezanimivi.Zaradi informacijskega morja smo torej spet in morda šebolj kot nekoč prikrajšani za možganske iskrice in ideje in užitke,ki izhajajo iz tega, kar po duši smo – naravoslovci, ki nam jev veselje opazovati svet skozi nam domačo logiko in poglede. Intudi če pri pivu sedita skupaj dva biokemika, postane na koncunjuna najbližja skupna točka nogomet in kakšen nov avtomobil.Tako daleč nas je pripeljalo informacijsko obilje.Če se torej ljudje včasih niso bili pripravljeni odpovedati intelektualnemuveselju in medčloveškim iskricam zaradi logističnihtežav z informiranostjo in so kupovali drage knjige in revijein fotokopirali in pošiljali kolegom izrezke po pošti, da so si kotskupina izgradili skupno platformo; če je bilo torej včasih mogočepremagovati logistične težave v želji po intelektualnemudialogu, potem mora biti tudi danes mogoče kaj storiti zoperinformacijsko povodenj, ki nas nosi vsaksebi kot mravlje, ko jihzalije povodenj. Eden od najbolj izvrstnih odgovorov na opisanetežave je časopis za tolmačenje znanosti – Kvakadabra (http://www.kvarkadabra.net/) in njegove knjižne izdaje – Kvakadabrinizborniki. Tu lahko najdemo naravoslovna intelektualnarazmišljanja, ki niso opremljena s številnimi citati in referencami,ampak odražajo intelektualno radovednost in radoživost,ki si jo z avtorjem deli lahko še ogromen krog naravoslovnoizobraženih bralcev. Kvakadabrin krog je krog naravoslovcev –intelektualcev, ki se jim zdi podcenjujoče do sebe pristati zgoljna navijaško nogometno in politično besedotvorje, na statusazilanta, ki se v okolju, kjer živi, mora delati neartikuliranegamutca in skoraj bebca, čeprav ima v lastni glavi jezik, ki zmoreubesediti vse podobe in nianse in erupcije tega sveta. Kvakadabrakaže, kako zelo naravoslovci kot intelektualci želimoohraniti svoje samospoštovanje s tem, da želimo razmišljati inkomunicirati tako, kot zmoremo in znamo, in ne zgolj v infantilnem,jecljavem jeziku množičnih, komercialnih medijev. ZatoKvakadabra – kot medij kolegialnega sporočanja med naravoslovnorazmišljujočimi intelektualci. Ki jasno demonstrirajo,da je njihovo razmišljanje zavezano naravoslovni disciplini innatančnosti, ker mimo naravnih zakonitosti naravoslovec pač nemore iti. To pa mu daje posebno težo tudi takrat, ko razmišlja ovprašanjih, ki niso čisto naravoslovje in stroka.V izziv predstavljam zapis iz Kvakadabrine nove knjige »Kvakadabrapri zdravniku«, ki je tik pred natisom.Revija ISIS - November 201157