REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Kakšna je trideset let posmrti prava resnica?Tito je umrl zaradi diabetesaDarja LovšinMinilo je že trideset let, odkar je umrl Josip Broz Tito, a pravirazlog njegove smrti je še danes zavit v kopreno skrivnosti.Celo v najnovejši knjigi Jožeta Pirjevca Tito in tovariši je osmrti predsednika nekdanje Jugoslavije zapisanega zelo malo.V avgustovski izdaji revije Isis zapiše Marjan Kordaš v recenzijiomenjene knjige, da je obdukcijski izvid omenjen v enemstavku in tako ni mogel preveriti, ali je njegova različica, ki joje sestavljal kar nekaj let, resnična ali ne.»Mislite, da šef neuvrščenih ne ve, kaj je hipoglikemija?!« In jeodprl dlan leve roke, v kateri je skrival dve kocki sladkorja, sespominja Titovega trmoglavljenja, da ne bo kosil, njegov osebnizdravnik dr. Aleksandar Matunović. Kako to, da se je moralmaršal Jugoslavije in vrhovni poveljnik armade bati hipoglikemijeoziroma padca krvnega sladkorja? Ker je bil diabetik.Tako kot je bil njegov zdravstveni karton najstrožje varovanadržavna skrivnost, so pod plahto medicinske retorike skrili tudipravo resnico o Titovi bolezni, o kateri nihče, razen najbližjihsodelavcev in zdravnikov, ni smel vedeti ničesar. V zdravniškemporočilu so o vzroku smrti zapisali, da je zaradi bolezni prišlodo tolikšnih sprememb, »kakršnih skoraj nikoli ni najti pridrugih pacientih«.A za katero bolezen je pravzaprav šlo, nismo izvedeli. Kakoznačilno in tudi primerno, da so si za Tita v obliki »zapletenegakliničnega stanja, kakršnega v medicinski praksi skoraj niso poznali«,izmislili neko novo nepoznano bolezen, saj si je navsezadnjetudi pokojni predsednik v času blokovske razdelitve sveta,ki se je ni maral iti, izmislil novo politiko neuvrščenosti. A bitineuvrščen, ko gre za bolezen, kakršna je diabetes, je nemogoče.Zanikanje bolezni in izmikanje zdravljenju je bilo za JosipaBroza usodno.Zapleteno klinično stanje, a zakaj?Danes je lep dan za smrt, je rekel star Indijanec, a za maršalanekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita ni bil noben od tistihdni po praznovanju novega leta 1980, ko je v krogu svojihnajbližjih čestitke (že) sprejemal sede, primeren, »da bi odpovedalitekmo«. Sovjetska zveza je tri dni pred tem poslala svojovojsko v Afganistan, kar je v Jugoslaviji s hudo bolnim maršalomna čelu okrepilo občutek ogroženosti, kajti očitno so biliSovjeti pripravljeni svoje mednarodne interese podkrepiti tudinasilno. Čeprav se mu je arterija na levi nogi nevarno zamašilaže pred prazniki, se je Tito 1. januarja še udeležil tradicionalnegakosila z jugoslovanskimi politiki, bil je dobre volje, a soga že dva dni kasneje morali sprejeti v ljubljanskem kliničnemZanimivocentru. Njegove zadnje dni, od amputacije noge do 4. maja, koje umrl, je napeto spremljala vsa država. Treba je bilo podaljšatiTitovo agonijo, da bi bil prevzem oblasti v pretečem vzdušjumednarodnih odnosov čim varnejši. Izvemo, kako je »za skorajneverjeten čas« zdravnikom uspelo, da so za silo oskrbeli vitalneorgane s krvjo, o stalnih krvavitvah in celi vrsti stranskih učinkov,zaradi katerih so Tita priklopili na umetne ledvice, pa nitibesedice.A katera bolezen je botrovala amputaciji noge? Katera bolezenje najpogostejši razlog ledvične odpovedi v razvitem svetu?Kakšna je bila Titova osnovna diagnoza? Za katero boleznijoso ga zdravili dolga leta? O tem ni javnost izvedela ničesar,govora je bilo vselej in samo o zapletih bolezni, pri čemer jebilo rečeno, da tako zapletenega kliničnega stanja v »medicinskipraksi skoraj niso poznali«. Hudim zdravstvenim težavam, kibi jih pri običajnih smrtnikih brez tako intenzivne medicinskeintervencije, kakršne je bil deležen maršal, najverjetneje žekončala usmiljena smrt, so sledili še zapleti z dihanjem, priklopna umetna pljuča, zapleti s prebavili, zlatenica in končno smrt»zaradi kolapsa perifernega krvnega sistema in zastoja srca.«Diabetik, trmast kot otrokNiti besedice o diabetesu tipa 2, po domače sladkorni bolezniali »cukrovki«. Tej sirotici med mnogo imenitnejšimi diagnozamipač ni bilo mogoče pripisati, da je pokončala veliki kultosebnosti. To bi lahko razložilo, zakaj se o predsednikovi sladkornibolezni v času njegovega življenja in po smrti ni govorilo,res pa je tudi, da diabetologija tedaj še ni bila tako razvita kotdanes, ko so z obsežnimi mednarodnimi študijami potrdili indokazali nedvomno povezavo diabetesa z zapleti, kakršni sodoleteli Tita. Skokovit razvoj diabetologije, kakršnemu smopriča vsakih deset, kaj šele trideset let, je medtem (po letu 1990)prinesel v splošno uporabo merilnike krvnega sladkorja, noveinzuline, nove načine aplikacij, inzulinske črpalke itd. Diabetologijatistega časa je bila v primerjavi s kasnejšim razvojem,lahko bi rekli, v predzgodovinskem obdobju in si enostavno nimogla suvereno lastiti maršalove bolezni. O kroničnih zapletihdiabetesa, ki se kažejo kot spremembe na velikih arterijah (makroangiopatija)in majhnih žilah ter predkapilarnih arterijah(mikroangipoatija) celotnega organizma, predvsem pa na ožiljuoči, ledvic in spodnjih udov z diabetično gangreno stopala, še nibilo pomembnejših raziskav. Danes ni nobenega dvoma več, daje diabetes dejavnik tveganja za usodne srčno-žilne zaplete.Revija ISIS - November 201143