REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineportretirančevo rojstno hišo v Mengšu s spominsko ploščo.Odkrila sta jo takratni minister za zdravje dr. Andrej Bručanin tamkajšnji župan mag. Tomaž Štebe. Zveza društev diabetikovSlovenije in Društvo diabetikov Slovenije Tržič vsako letov mesecu juniju organizirata Merčunov spominski pohod odKoče pod Storžičem do mesta, kjer je preminil prof. Merčun.Na tem mestu so ob 50-letnici smrti leta 2004 odkrili spominskoploščo.Prof. Merčun je živel tudi urejeno družinsko življenje. Po rojstvutretjega otroka mu je umrla žena in se je čez čas ponovnoporočil. V prvem zakonu so se mu rodili trije otroci, hčerkiDagmar in Nina ter sin Janez, v drugem zakonu pa sta se murodila sin Andrej, ki je postal zdravnik, delal v Valdoltri in leta1983 umrl v avtomobilski nesreči, ter hčerka Maja. Vsi otroci sose akademsko izobrazili in ob strokovnem delu spremljajo tudiklasično literaturo in glasbo.Merčunovi kot zavedna slovenska družina niso vedno z lahkotoshajali z režimom, ki je gospodoval Slovencem. Leta 1952 je sinJanez prišel v spor z oblastjo in bil leto in pol zaprt v mariborskemzaporu, preprečeno mu je bilo šolanje v Sloveniji, zato jepo zaporu končal fakulteto v Beogradu in se leta 1964 z ženoizselil v Švico.Življenje in delo prof. Ljudevita Merčuna, prvega slovenskegadiabetologa, je pustilo neizbrisne sledi njegovim sodelavcem,specializantom, študentom medicine in bolnikom. Ostal jevzor pokončnega zdravnika z obsežnim znanjem, pedagoškimerosom, ljubeznijo do življenja in voljo, da se razdaja ljudemokoli sebe.Slikovno gradivo je večinoma iz zasebne zbirke portretirančevehčerke, prevajalke Maje Merčun.Pregled delovanja slovenskihzobozdravnikov v mednarodnihstrokovnih organizacijah do leta 1973Velimir VulikićSlovensko zobozdravstvo je začelo organizirano delovati šelez ustanovitvijo Društva zobozdravnikov leta 1919. Ko je natourejanje stanja v zobozdravstvu šlo proti koncu, so v društvuzačeli razmišljati o povezavi in sodelovanju s tujimi in mednarodnimizobozdravstvenimi organizacijami, od katerih sopričakovali dvig stroke na višjo raven. S prvimi aktivnostmi sozačenjali leta 1927 – tedaj se je namreč ljubljanski zobozdravnikdr. Avgust Rodoschegg v Gradcu udeležil glavne skupščineDr. Juraj Kallay (1901–1989).avstrijskih zobozdravnikov, kjer je bil prisrčno sprejet. Leta1931 so na pobudo direktorja stomatološke klinike prof. dr.Cieszynskega iz Lvova na Poljskem ustanovili Zvezo slovanskihzobozdravniških društev. Na njenem prvem zborovanju leta1933 je Zvezo zobozdravniških društev Jugoslavije zastopalljubljanski zobozdravnik dr. Juraj Kallay.Novoustanovljena Vseslovanska zveza, katere predsednik jepostal prof. dr. Cieszynski, se je vključila v Splošno evropskozdravniško združenje kot njegova sekcija. Zveza je izdajala svojčasopis »Slovanska stomatologija«.Naslednja mednarodna organizacija zobozdravnikov, s katero sopreko svojih predstavnikov sodelovali slovenski zobozdravniki,je bila Mednarodna stomatološka zveza (Association stomatologiqueinternationale – ASI). Ta organizacija se je ukvarjala zmaterialnim zagotavljanjem strokovnega dela zobozdravnikov.Prvi kongres je imela zveza leta 1929 v Budimpešti, drugi leta1935 v Bolonji. Tudi v to organizacijo je bila včlanjena Zvezazobozdravniških društev Jugoslavije, ki jo je na drugem kongresuzastopal dr. Juraj Kallay. V poročilu s kongresa je med drugim zapisal:»Zaželeti je, da se čimveč kolegov včlani v to mednarodnoorganizacijo, čeprav kake posebne koristi od tega ne bo imel.«Večje zanimanje do dela v mednarodnih organizacijah soslovenski zobozdravniki kazali z ustanovitvijo Mednarodnegadruštva za raziskovanje paradentoze (ARPA Internationale).Leta 1932 so ga ustanovili predstavniki zobozdravnikov Nemčije,Francije in Švice, njim pa so kmalu sledili zobozdravnikiRevija ISIS - November 201141