REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineLe zdravnik jim more pokazati pravo razumevanje in jim datistrokovnjaško pomoč.«Doma so živeli intelektualno življenje, veliko brali in se pogovarjali.Prof. Jakša je bil demokrat in idealist, kar se je neredkoodražalo v njegovih odločitvah. Med drugo svetovno vojnoje bil aktivist Osvobodilne fronte in je zdravstveno oskrbovalštevilne otroke tistih, ki so odšli v partizane. S svojim delom jeveliko tvegal in ga je obiskala tudi »črna roka«. Ko se je odločalo vodenju Slovenskega zdravniškega društva, so mu domačiodsvetovali to pomembno delo v težkem času takoj po vojni. Aon je verjel v boljše čase, poštenje in idealistično mislil, da bo znovo ureditvijo vsak dobil »svoj kos belega kruha«. Skrbelo gaje, ker se ja zavedal, da sta v takratnem slovenskem zdravstvuvladali dve struji: minister za zdravstvo Marjan Ahčin (1903–1988) si je prizadeval, da bi se mobiliziralo zdravništvo in sredstvanamenilo predvsem za sanacijo največjih javnozdravstvenihproblemov takratnega časa (trahom, sifilis, tuberkulozo …),druga, bolj »aristokratska« smer s prof. Božidarjem Lavričemna čelu in zdravniki starejših generacij pa se je potegovala zapodpiranje klinične medicine. Dr. Jakši je bilo jasno, da kotpredsednik zdravniškega društva obema stranema ne bo mogelustreči. Iz odgovornosti, ki jo je čutil do častno zaupanegamesta društvenega predsednika, in mišljenja, da se na težo časovne moreš izgovarjati in se umikati v pasivnost, je skušal nareditinajveč, kar se je narediti dalo. Tudi po upokojitvi svojega predhodnikana Dermatološki kliniki prof. Jerneja Demšarja je prof.Jakša čutil nujo povečati že dolgo premajhno kliniko. Dela se jelotil kljub nasprotovanju sosedov kirurgov in kliniko preselili vnove prostore inkognito v nočnem času.Prof. Jakša je prevzel odgovornost za delo Slovenskega zdravniškegadruštva, povezovanje članstva, večanje števila zdravnikovin še marsikaj drugega, saj je bila po vojni ukinjena tudizdravniška zbornica. Mandat je bil naporen, ob njem pa ševodenje dermatovenerološke klinike in gradnja nove stavbe, karje črpalo tudi njegovo načeto zdravje, a se na to ni oziral. Takoga je hipertonika in piknika prezgodaj, v 59. letu njegovegaNaslovnica Jakševe knjigeKako spoznamo spolnebolezni.Še ena izmed Jakševih knjig:Lokalizacija kožnih inspolnih bolezni, ki je pomagalaštudentom medicine inspecializantom premagovatihudo pomanjkanje študijskeliterature.življenja, leta 1954 sredi dela v ordinaciji smrtno prizadela hudamožganska kap.Prof. Jakša je bil velik ljubitelj narave in je prosti čas rad preživljalv Podnartu na Gorenjskem, predvsem ob ribarjenju in v družbiprijatelja otologa prim. Draga Švajgerja. Prijateljeval je tudi skirurgom prim. Lojzetom Kramaričem in internistom prof. LjudevitomMerčunom. Za ribolov je navdušil tudi sinova. Doma jegojil tropske ribice in imel velik akvarij. Gojil je tudi kaktuse: bilje pravi mojster njihove vzgoje iz semen, podobno kot doc. IvanPintar. Eden med njimi je bil zelo poseben in je cvetel le en dan vletu in še to ponoči. Na tega je posebej budno pazil.Za pogovor se zahvaljujem portretirančevemu sinu, prim.Iztoku Jakši.Profesor interne medicineLjudevit Merčun (1900–1954)Zvonka Zupanič SlavecLjudevit Merčun je opravil pionirsko delo pri preučevanjusladkorne bolezni v Sloveniji in Jugoslaviji ter ustvariltemelje sodobni diabetologiji pri nas. Zavedal se je velikegapomena vzgoje bolnika, njegovega poznavanja dietetike inpotrebe po ustreznih domačih priročnikih, ki so upoštevalilokalne življenjske in prehrambene navade bolnikov ter jimustrezno svetovali pri spremembah prehrambenih vzorcev.Prof. Merčun je s človeško odprtostjo in retoričnim daromosvajal sodelavce, v predavalnicah pa študente, da so globokovpijali njegovo internistično znanje in ga kot življenjskoposlanico prenašali v zdravniški poklic. Dar pisanja in marljivoststa njegovo bogato znanje o presnovi, gastroenterologiji,endokrinologiji, diabetologiji in dietetiki ohranila številnimstrokovnim in laičnim bralcem. V ljubezni do gora je spregledalzdravstveno stanje lastnega telesa in premlad za vednoostal pod vrhom edinstvenega Storžiča.Ljudevit Merčun se je rodil v Mengšu 18. avgusta 1900. Očetovoslužbeno mesto je družino odpeljalo na Štajersko, zato je38 Revija ISIS - November 2011