REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineProf. dr. Jože Jakša (1895–1954), portretiral slikarKUD-a KC in MF Henrik Krnec.Stavba Dermatovenerološke klinike v Ljubljani je plod truda inorganizacijskih sposobnosti prof. Jožeta Jakše. Zgradili so jo v začetkupetdesetih let.delovala kot samostojna Medicinska visoka šola z vsemi pristojnostmi,ki jih je dotlej zanjo imela Univerza. Ta poteza jeskrajšala pot do nastanka Stomatološke fakultete.Povojna politika s samoupravljanjem je v Jakševem časuformalno, vsebinsko in gmotno zavirala stanovsko delovanjezdravništva in njegovega društva. Številni politični ukrepi sozadevali tudi strokovna stališča in bili destruktivni (npr. odpravaredovnic negovalk po bolnišnicah). Zato je takratni doc. JožeJakša na občnem zboru Društva leta 1950 odločno povedal, daso društveni člani izrecno proti informbiroju. Številke povojnegaZdravstvenega vestnika (predvsem od 1946 do 1951)izrazito odsevajo tedanjo politično klimo in vpliv na stroko. VJakševem mandatu je društvo postalo lastnik enega izmed povojni nacionaliziranih sanatorijev (Emona) na Komenskega 4,ki je bil nacionaliziran družini prim. Franca Derganca star.Prof. Jože Jakša je bil poročen in so se mu v družini rodili trijesinovi. Najmlajši Andrej je postal jurist, srednji, Juš, je kmalu umrl,najstarejši Iztok je postal zdravnik pediater. Iztok je očetu tudi posvojih močeh tehnično pomagal v njegovi zasebni ordinaciji, sprvana Wolfovi ulici, nato na Kongresnem trgu, v hiši poleg Slovenskefilharmonije. Otroci se spomnijo njegovih napornih urnikov dela,od 8. ure zjutraj do kosila, ko se je za urico vrnil domov, nato paspet delal do večera. Pri delu je bil zelo socialen in brezplačno delalza študente, vojake in druge socialno ogrožene bolnike. Ker se jeukvarjal tudi s sifilidologijo, je bilo med njegovimi bolniki nemalotakšnih, ki so v času pred penicilinom prestrašeni prihajali na pregledali klicali kar sredi noči, ker so se bali okužbe. Zato je leta 1937tudi spisal knjižico Kako spoznati spolne bolezni. Za njeno objavoje moral dobiti mnenje Cerkve. Njegove besede odražajo takratniodnos družbe do spolnih bolezni: »Spolne bolezni so ozdravljive.Bolnik ozdravi tem prej, čim prej se začne redno zdraviti podzdravnikovim nadzorstvom. Bolnik naj ne podcenjuje zdravnikovihnasvetov, strogo naj se ravna po njih in naj ne misli, dazdravnik pretirava in zavlačuje zdravljenje … Spolno bolni so velikisiromaki. Ljudje jih po krivici zasramujejo, se jih ogibljejo in jihhinavsko postavljajo na sramotni oder. Spolno bolni so še večji nesrečnikikakor drugi bolniki, ker ne najdejo nikjer prizanesljivosti.Naslovnica Jakševe knjigeKožne plesni.Naslovnica Jakševe knjigeKožna tuberkuloza.Revija ISIS - November 201137