REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineProfesor dermatovenerologijeJože Jakša (1895–1954)Zvonka Zupanič SlavecProf. Jože Jakša je bil véliki lik povojne slovenske medicinein dermatovenerologije, ki je z ustvarjalnim potencialom inzavzetim delom veliko prispeval k napredku slovenskegazdravništva, njegovega stanovskega povezovanja in širjenjaznanja. Prav tako je zaslužen za razvoj slovenske dermatologije,saj je bila pod njegovim vodstvom zgrajena nova stavbadermatološke klinike, spisal pa je tudi tri učbenike za študentein specializante, ki jih je skrbno učil in vzgajal.Študenti prve povojne generacije se spominjajo, da jih je prof.Jernej Demšar učil predvsem spolnih bolezni, prof. Jože Jakšapa kožnih, zato slednjega tukaj predstavljamo kot učiteljadermatovenerologije prvih generacij medicincev.Jože Jakša se je rodil v Žužemberku leta 1895 v družini sodnegauradnika. Imel je dva brata. Medicino je študiral v Gradcu, Zagrebuin na Dunaju, kjer je tudi promoviral leta 1924. Leta 1927je postal specialist dermatovenerolog. Med leti 1929 do 1945 jeslužboval v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcevv Ljubljani, nato se je leta 1945 zaposlil na Medicinski fakultetiv Ljubljani kot učitelj dermatovenerologije. Izpopolnjeval se je vŽenevi, Zürichu, Bernu, Baslu in Pragi. Od leta 1948 do prezgodnjesmrti leta 1954 je bil tudi predstojnik Dermatološke klinikev Ljubljani. Kot odličen specialist je veliko naredil za razvojte stroke, vzgojil nove specialiste in sodeloval pri organiziranemzatiranju spolnih bolezni. V okviru Centralnega higienskegazavoda je uredil mrežo antiveneričnih dispanzerjev. Zaslužen jeza izgraditev nove dermatološke klinike leta 1950, ki je bila poepidemioloških in strokovnih vidikih vzorno urejena, opremljenaz laboratoriji, ambulantami, oddelki idr. Klinika je zahtevala podmladek,zato se je dr. Jakša posvetil pedagoškemu delu in vzgojispecializantov ter leta 1953 postal tudi izredni profesor na tedanjiMedicinski visoki šoli. Študentom je bistveno olajšal študij, saj jepripravil učbenike: Kožna tuberkuloza (1947), Kožne plesni (1947)in Lokalizacija kožnih in spolnih bolezni (1952).Bil je pokončen človek, socialno čuteč in vpliven zdravnik. Medleti 1946 do 1953 je vodil Slovensko zdravniško društvo. Poodstopu prvega povojnega društvenega predsednika prof. AlijeKoširja je bil izvoljen na to mesto in je društvo vodil kar sedemlet. Okoli 400 zdravnikom in zobozdravnikom je predsedovalv težkih povojnih letih. Tajniško in blagajniško delo sta takratopravljala fakultetna kolega, ginekologa dr. Vito Lavrič in dr.Draško Vilfan. Zdravniško strokovna-znanstvena sekcija Enotnihsindikatov zdravstvenih delavcev, kot so po vojni preimenovaliSlovensko zdravniško društvo, se je na izrednem občnemzboru oktobra 1947 pod njegovim vodstvom izrekla za svoj starinaziv. Dr. Jakša je med osrednje društvene naloge zapisal predvsemdvig ravni javnega zdravstva. Pod njegovim predsedstvom jeProf. dr. Jože Jakša (1895–1954), profesor dermatovenerologijena Medicinski fakulteti med leti 1948 in 1954. Bil jetudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva v napornihpovojnih letih (1946–1953).nastalo 12 društvenih medicinskih sekcij, kar kaže na njegov trudza dviganje stroke in širjenje znanja. Leta 1945 je nastalo tudi zazobozdravstvo pomembno Društvo zobozdravstvenih delavcevSlovenije, ki si je za cilj postavilo dvig strokovne ravni zobozdravstvain določitev enotne zobozdravstvene doktrine. Izdajati sozačeli lastno glasilo Zobozdravstveni vestnik. Prof. Jakša je oživiltudi delovanje Zdravstvenega vestnika in v njegove vrste pripeljalpišoče zdravnike, predvsem internista, ki je po akad. Tavčarjunasledil vodstvo Interne klinike, dr. Stanislava Mahkoto, in nevrologadr. Ivana Marinčiča. Dr. Jože Jakša je imel v svojem časuizrazito pozitiven vpliv na razvoj slovenskega zdravništva.V Jakševem predsedniškem mandatu je bila med leti 1949in 1954 Medicinska fakulteta odcepljena od Univerze in je36 Revija ISIS - November 2011