REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
12.07.2015 Views

Intervjuja. Kaj je to Pastorala zdravja, ali bi lahkokomentirali, kako ste vi sprejeli te smernicein kako jih uporabljate v praksi?»V Cerkvi na Slovenskem se je pojavila želja, da bi kategorialneoblike pastoralnega dela, kamor sodi tudi pastorala zdravja, podrobnejeosvetlili. Odgovor na to so Smernice za pastoralo zdravja.Dokument je bil izdelan na osnovi smernic krajevnih Cerkva, kiimajo dolgoletno prakso in tudi dobro vpeljano praktično pastoralnodelo na tem področju.Velika težava pri nas je namreč petdeset letna prekinitev, ki imaza posledico pomanjkanje lastnih izkušenj, teoloških refleksij insplošno pomanjkanje duhovnikov ter pastoralnih delavcev v Cerkvi.Smernice naj bi študijsko in praktično pomagale pri skrbi za zdravjein pastoralno delo z bolniki. Zbrano gradivo nas zavezuje, da vse topraktično preverimo ter dopolnimo in nadgradimo…Duhovnikova pomoč je osredotočena na človekovo duhovno t.j.versko področje. Delokrog se zato širi iz bolnišnic na teren v občestva– župnije. Oznanjevanje in kateheza, ki osvetljuje krščanski pogledna zdravje, bolezen, trpljenje in smrt so prva naloga v pastoralnemdelu. Pogovor (poslušanje) bolnika odpira pot nadaljnjemu spremljanjubolnika. Ta se pokaže tudi v možnosti molitve in obhajanjuzakramentov.Nov širok pastoralni pristop zahteva od duhovnikov in pastoralnihdelavcev ter tudi prostovoljcev nenehno dodatno izobraževanje induhovno oblikovanje.Morda ni odveč opozoriti, da duhovnika pri delu z bolniki ne vežele spovedna molčečnost. Dolžan se je držati tudi medicinske tajnosti.K temu ga ne zavezuje le zakonodaja, temveč splošno etično in moralnonačelo. Vsi pogovori z bolnikom, njegovimi svojci in strokovneinformacije zdravstvenih delavcev sodijo v ta okvir.« (Dr. Jože Štupnikar,Skrb za zdravje in bolnike, Pastoralne smernice, Medškofijskiodbor za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci,Družina, Ljubljana 2006, 6.)Konkretneje. Vse večja je želja za pridobivanje zdravja inkrepitev človeka. Promocija zdravja je na prvem mestu. Bolnikje zdrav, če išče harmoničen odnos. Tudi Cerkev to sprejema.Zdravje pojmuje kot iskanje harmoničnega ravnovesja človekovetelesne, duševne, duhovne in socialne ravni (občestvene– skupnostne), in ne samo odsotnost bolezni ali okvare. Takomore človek uresničevati od Boga zaupano mu poslanstvo, into ne glede na obdobje in stanje, v katerem se nahaja. Nekdo jezdrav lahko tudi s kronično obliko bolezni, če to stanje sprejemain živi kakovostno. Tu vstopa duhovnik, ki na duhovnempodročju pomaga, da bi bolnik prišel v prijateljski odnos zBogom.Za vse to se tudi sam trudim po svojih močeh. Prosti časporabim za nadaljnje usposabljanje, pa tudi pogovor s tistimi, kidelujejo na tem področju in vedo še več.Mimogrede. V veliko pomoč v Bolniški župniji je dr. JožeŠtupnikar, vodja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravjapri Slovenski škofovski konferenci, ki je tudi sodeloval pri temintervjuju.Pred tremi leti je v Uradnem listu RS, št. 100,28. 10. 2008, izšel Pravilnik o organizacijiin izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicahin pri drugih izvajalcih zdravstvenihstoritev. Ali se je kaj spremenilo po objavitega pravilnika pri vašem delu z bolniki? Imatelažji, boljši dostop do bolnikov?Prav nič se ni spremenilo. Ne čutim nikakršne omejitve v izvajanjuduhovne oskrbe v bolnišnicah.Veliko je bilo napisanega o Pravilniku o organizaciji in izvajanjuverske duhovne oskrbe v bolnišnicah. Več je bilo tudi intervjujevna to temo. V enem sem približno tako odgovoril, ko soželeli zvedeti, ali bo zdaj drugače, če bom zaposlen. Poudarilsem, da si osebno tega ne želim. Duhovnikovo delo je zastonjskosluženje. Res pa je, da gre pri zaposlovanju za vrednotenjeduhovniškega dela kot takega, za njegovo mesto v bolnišnici.Ne izključujem podjemne pogodbe, ki se že prakticira v štirihslovenskih bolnišnicah. Stvari pa bi se morale spremeniti, če biprišlo do zaposlovanja laikov, kot je že evropska praksa.Kako pridejo bolniki ali njihovi sorodniki dovas? Kako vas najlažje dobijo?Za prisotnost duhovnika v spremljanju v bolezni in kako ganajdejo, je zapisano v brošuri, ki jo je izdal UKC in prinaša informacijeza paciente in obiskovalce. Prav tako je moč razbratina plakatih na oddelkih in ob dvigalih, pa tudi v zloženkah,ki naj bi bile na oddelkih. Sicer pa prijazno osebje bolnišnicpomaga z nasvetom, kako priti do duhovnika. Duhovnik sedlje časa zadržuje v kapeli ali v pogovornem prostoru nedalečod kapele v UKC, sicer pa je v župnišču Bolniške župnije naTrubarjevi cesti 82 v Ljubljani, ob cerkvi sv. Petra. Sliši pa natelefonski klic 041 613 378 ali tudi na multiton 664.Ko sem na spletni strani UKC Ljubljana iskalpodatke o pastoralni dejavnosti v UKCL, nisemnašel nobene omembe vaše dejavnosti. BolnišnicaJohn Hopkins v Baltimoru, ZDA, ki je enanajbolj znanih in cenjenih bolnišnic v ZDA in nasvetu, ima na svoji spletni strani tudi stran oduhovni oskrbi, kjer vsak lahko dobi podatkene glede na vero ali pripadnost določeni skupini.Prav tako ima npr. Klinično bolnišničnicenter Rebro v Zagrebu svojo stran, imenovano»Religijske potrebe bolesnika i posjetitelja«.Kako to, da tega pri nas še ni?Bolniška župnija ima že nekaj let spletno stran. Potrebna boposodobitve. Tu so objavljeni podatki o dejavnosti Bolniškežupnije in kako priti do duhovnika. Vsebuje tudi podatke ovseh bolnišnicah v Sloveniji in duhovnikih, ki v posameznihbolnišnicah spremljajo bolnike.Revija ISIS - November 201133

IntervjuVprašujete, kako to, da na spletni strani UKC Ljubljana ni podatkovo pastoralni dejavnosti v UKCL. Vprašati bi bilo trebaustrezno službo. Pred leti je že tekel pogovor o tem projektuna ravni UKC, pa se je ustavil. Sicer pa je naša dejavnost lepopredstavljena v že omenjeni brošuri Informacije za bolnike inobiskovalce, ki jo dobijo bolniki ob prihodu v bolnišnico.Že od leta 1989 organizirate srečanja bolniškihduhovnikov v Sloveniji. Kakšne izkušnjesi predajate med seboj?Srečevanje teh, ki opravljamo podobno delo v spremljanjubolnikov, njihovih svojcev in osebja, je pomembna naloga. Polegprijateljskega srečanja je to druženje priložnost za izmenjavoizkušenj, pa tudi obogatitev ob primernem predavanju in pogovoru,da bi bili bolj pristni »ob bolniku«. Ker je srečanje vednosredi januarja, je priložnost za pogovor o svetovnem dnevu bolnikov,ki ga obhajamo 11. februarja, in možnost dobiti aktualnepublikacije v zloženkah in drugem materialu.Ali se srečujete tudi z bolnišničnimi duhovnikiv tujini ali doma na mednarodnih srečanjih?Kmalu po mojem začetku dela v bolnišnici (1985) smo sesrečevali duhovniki in laični sodelavci na Dunaju na takoimenovanem Krankenseelsorgentagungu. Prišli smo skupaj izrazličnih narodov, poslušali predavanja in izmenjali izkustva. Vzadnjih letih na srečanja slovenskih duhovnikov kdaj povabimokoga iz tujine. 5. septembra 2011 je bil na Teološki fakultetiv Ljubljani seminar, ki ga je pripravil Inštitut za aplikativnoteologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Medškofijskiodbor za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci.Na seminarju ob 25-letnici Bolniške župnije in v spominJakobu Turšiču je predaval mag. Marjan Schüster, duhovnik, kispremlja bolnike v bolnišnici v Beljaku.Ali vam je poznano, kako je organiziranaduhovna oskrba bolnikov v sosednjih deželah?Kot mi je znano, v Italiji obstaja zavodCamillianum in podiplomski študij, ki je namenjenduhovnikom in laikom, ki sodelujejo vduhovni oskrbi bolnikov v bolnišnicah, oskrbovanihdomovih itd. in se želijo izobraziti napodročju duhovne oskrbe.Na že omenjenih srečanjih na Dunaju sem slišal, kako jeorganizirana duhovna oskrba bolnikov v sosednjih deželah.Duhovniku pomagajo »duhovni asistenti«. Bolj razvito je tudiprostovoljstvo.Medškofijski odbor za pastoralo zdravja je močno povezans Papeškim svetom za pastoralo zdravja v Vatikanu. Od tamdobijo smernice za svoje delovanje krajevne Cerkve.Camillianum je mednarodni inštitut za pastoralo zdravja vRimu, ki ga je ustanovil bl. Janez Pavel II. in je najvišja teološkain pastoralna inštitucija v Cerkvi.Dežele, ki niso okusile socializma in komunizma, so pastoralnodelo na tem področju nemoteno razvijale v skladu zantropološkimi in teološkimi znanostmi. Pri nas pa je bilapetdesetletna doba, ko je bila dejavnost močno ovirana, in zatosedaj skušamo nadoknaditi zamujeno, ki sem ga v pogovoru žeomenil. Zaradi različnosti veroizpovedi je v praksi v tujih deželahduhovna oskrba nekoliko specifična. Povsod pa je usmerjena vskrb za bolnika.Kako dobite povratne informacije o vašemdelu pri duhovni oskrbi bolnikov? Prekoustnih informacij, pisem? Ali ste vi sami alikdo drug opravili kakšno raziskavo na temozadovoljstva z duhovno oskrbo?Bolniška župnija že šestindvajseto leto izdaja vsaka dva mesecazloženko Beseda – bolnikom in prijateljem. V posebni rubrikiPisali ste nam so tudi zapisi bolnikov o pomembnosti verskoduhovneoskrbe in spremljanja v bolnišnici.Omenim zapis bolnice v zadnji zloženki: »Najlepše sezahvaljujem bolniškim duhovnikom za vse obiske in pozornosti.Prav posebno pa sem hvaležna za podeljene zakramente…Zdravje in počutje se zboljšujeta… Neznanim darovalcemkrvi naj Bog milostno povrne. Neizmerno sem hvaležna vsemzdravnikom, sestram, strežnikom in snažilkam za trud, skrb inpožrtvovalnost…«V kapelah bolnišnic je knjiga Vtisov, prošenj in zahval, v kateroobiskovalci kapele vpišejo svoje vtise. Tu je moč prebrati, kajjim pomeni verska oskrba in pomoč. Med drugim je bil tuditale zapis: »Hvala ti, Gospod, za naše duhovnike, milost, da po njihprejemamo Tebe«.Mnogi nekdanji bolniki ali njihovi domači pokličejo po telefonuali svojo hvaležnost izrazijo ob kakšnem prazniku.Nekdo je zapisal: »Z vašo pomočjo in plemenitostjo ter vedrimobrazom, ste mami v bolnišnici napravili veliko veselje. Takrat jepri vas opravila spoved, prejela obhajilo in bolniško maziljenje.Po petih dneh je v hudih bolečinah mirno in spokojno zaspala.Pomirjena po obisku duhovnika je zatrdila, da se ne boji smrti,nanjo sem pripravljena. Pripravljena je bila tudi po vaši zaslugi.Zato se vam iskreno zahvaljujem za vaše plemenito poslanstvo, kiga opravljate, saj prinašate obilo tolažbe in božjega blagoslova medbolne, trpeče in zaposlene…«V vprašanju ste me spodbudili za raziskavo o zadovoljstvu zduhovno oskrbo. Bila bi zanimiva.Kaj vas poleg dela zanima v vašem življenju,imate kakšno posebno veselje ali hobi?Spremljanje bolnih in srečevanje z njihovimi svojci zahtevata»polnega« človeka v vsakem pomenu besede. Kot duhovnik sehranim z molitvijo, mašo, tihim zadrževanjem v eni ali drugikapeli bolnišnic. Cenim druženje s sobrati duhovniki v dekanijiin drugimi, se udeležujem aktualnih tečajev in podobnih srečanj.Za fizično kondicijo poskrbim s hojo, pogosto na Ljubljanskigrad, pa tudi na Triglav, ali vsaj na Kredarico nekajkrat v letu.Posebno doživeto je vsakoletno »romanje« na Triglav žena po34 Revija ISIS - November 2011

Intervjuja. Kaj je to Pastorala zdravja, ali bi lahkokomentirali, kako ste vi sprejeli te smernicein kako jih uporabljate v praksi?»V Cerkvi na Slovenskem se je pojavila želja, da bi kategorialneoblike pastoralnega dela, kamor sodi tudi pastorala zdravja, podrobnejeosvetlili. Odgovor na to so Smernice za pastoralo zdravja.Dokument je bil izdelan na osnovi smernic krajevnih Cerkva, kiimajo dolgoletno prakso in tudi dobro vpeljano praktično pastoralnodelo na tem področju.Velika težava pri nas je namreč petdeset letna prekinitev, ki imaza posledico pomanjkanje lastnih izkušenj, teoloških refleksij insplošno pomanjkanje duhovnikov ter pastoralnih delavcev v Cerkvi.Smernice naj bi študijsko in praktično pomagale pri skrbi za zdravjein pastoralno delo z bolniki. Zbrano gradivo nas zavezuje, da vse topraktično preverimo ter dopolnimo in nadgradimo…Duhovnikova pomoč je osredotočena na človekovo duhovno t.j.versko področje. Delokrog se zato širi iz bolnišnic na teren v občestva– župnije. Oznanjevanje in kateheza, ki osvetljuje krščanski pogledna zdravje, bolezen, trpljenje in smrt so prva naloga v pastoralnemdelu. Pogovor (poslušanje) bolnika odpira pot nadaljnjemu spremljanjubolnika. Ta se pokaže tudi v možnosti molitve in obhajanjuzakramentov.Nov širok pastoralni pristop zahteva od duhovnikov in pastoralnihdelavcev ter tudi prostovoljcev nenehno dodatno izobraževanje induhovno oblikovanje.Morda ni odveč opozoriti, da duhovnika pri delu z bolniki ne vežele spovedna molčečnost. Dolžan se je držati tudi medicinske tajnosti.K temu ga ne zavezuje le zakonodaja, temveč splošno etično in moralnonačelo. Vsi pogovori z bolnikom, njegovimi svojci in strokovneinformacije zdravstvenih delavcev sodijo v ta okvir.« (Dr. Jože Štupnikar,Skrb za zdravje in bolnike, Pastoralne smernice, Medškofijskiodbor za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci,Družina, Ljubljana 2006, 6.)Konkretneje. Vse večja je želja za pridobivanje zdravja inkrepitev človeka. Promocija zdravja je na prvem mestu. Bolnikje zdrav, če išče harmoničen odnos. Tudi Cerkev to sprejema.Zdravje pojmuje kot iskanje harmoničnega ravnovesja človekovetelesne, duševne, duhovne in socialne ravni (občestvene– skupnostne), in ne samo odsotnost bolezni ali okvare. Takomore človek uresničevati od Boga zaupano mu poslanstvo, into ne glede na obdobje in stanje, v katerem se nahaja. Nekdo jezdrav lahko tudi s kronično obliko bolezni, če to stanje sprejemain živi kakovostno. Tu vstopa duhovnik, ki na duhovnempodročju pomaga, da bi bolnik prišel v prijateljski odnos zBogom.Za vse to se tudi sam trudim po svojih močeh. Prosti časporabim za nadaljnje usposabljanje, pa tudi pogovor s tistimi, kidelujejo na tem področju in vedo še več.Mimogrede. V veliko pomoč v Bolniški župniji je dr. JožeŠtupnikar, vodja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravjapri Slovenski škofovski konferenci, ki je tudi sodeloval pri temintervjuju.Pred tremi leti je v Uradnem listu RS, št. 100,28. 10. 2008, izšel Pravilnik o organizacijiin izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicahin pri drugih izvajalcih zdravstvenihstoritev. Ali se je kaj spremenilo po objavitega pravilnika pri vašem delu z bolniki? Imatelažji, boljši dostop do bolnikov?Prav nič se ni spremenilo. Ne čutim nikakršne omejitve v izvajanjuduhovne oskrbe v bolnišnicah.Veliko je bilo napisanega o Pravilniku o organizaciji in izvajanjuverske duhovne oskrbe v bolnišnicah. Več je bilo tudi intervjujevna to temo. V enem sem približno tako odgovoril, ko soželeli zvedeti, ali bo zdaj drugače, če bom zaposlen. Poudarilsem, da si osebno tega ne želim. Duhovnikovo delo je zastonjskosluženje. Res pa je, da gre pri zaposlovanju za vrednotenjeduhovniškega dela kot takega, za njegovo mesto v bolnišnici.Ne izključujem podjemne pogodbe, ki se že prakticira v štirihslovenskih bolnišnicah. Stvari pa bi se morale spremeniti, če biprišlo do zaposlovanja laikov, kot je že evropska praksa.Kako pridejo bolniki ali njihovi sorodniki dovas? Kako vas najlažje dobijo?Za prisotnost duhovnika v spremljanju v bolezni in kako ganajdejo, je zapisano v brošuri, ki jo je izdal UKC in prinaša informacijeza paciente in obiskovalce. Prav tako je moč razbratina plakatih na oddelkih in ob dvigalih, pa tudi v zloženkah,ki naj bi bile na oddelkih. Sicer pa prijazno osebje bolnišnicpomaga z nasvetom, kako priti do duhovnika. Duhovnik sedlje časa zadržuje v kapeli ali v pogovornem prostoru nedalečod kapele v UKC, sicer pa je v župnišču Bolniške župnije naTrubarjevi cesti 82 v Ljubljani, ob cerkvi sv. Petra. Sliši pa natelefonski klic 041 613 378 ali tudi na multiton 664.Ko sem na spletni strani UKC Ljubljana iskalpodatke o pastoralni dejavnosti v UKCL, nisemnašel nobene omembe vaše dejavnosti. BolnišnicaJohn Hopkins v Baltimoru, ZDA, ki je enanajbolj znanih in cenjenih bolnišnic v ZDA in nasvetu, ima na svoji spletni strani tudi stran oduhovni oskrbi, kjer vsak lahko dobi podatkene glede na vero ali pripadnost določeni skupini.Prav tako ima npr. Klinično bolnišničnicenter Rebro v Zagrebu svojo stran, imenovano»Religijske potrebe bolesnika i posjetitelja«.Kako to, da tega pri nas še ni?Bolniška župnija ima že nekaj let spletno stran. Potrebna boposodobitve. Tu so objavljeni podatki o dejavnosti Bolniškežupnije in kako priti do duhovnika. Vsebuje tudi podatke ovseh bolnišnicah v Sloveniji in duhovnikih, ki v posameznihbolnišnicah spremljajo bolnike.Revija ISIS - November 201133

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!