REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

IntervjuS katerimi problemi, težavami se bolniki in/alinjihovi sorodniki največkrat obračajo na vas?Poslanstvo bolniškega duhovnika je spremljanje bolnikov innjihovih svojcev v delovnem krogu zdravstvenih delavcev. Spremljanjeje moč razumeti kot sodelovanje. Bolnik v bolnišniciima polno skrbi, strahov, vprašanj. Je zaskrbljen zaradi bolezniin pogosto še zaradi neurejenih domačih zadev, nezaposlenosti.Je poln nemira. Nima občutka varnosti. Spominja se svojepreteklosti, zgodovine in mnogih slabih izkušenj. Vse to in šemarsikaj je v bolniku in se odraža tudi na zunaj. Vse to povzročatrpljenje v svojcih, posebno ko spremljajo umirajoče alimorajo sprejeti njihovo smrt.Velikokrat je bolnik čisto na tleh. Tu je duhovnik. Velikokratje poklican k bolniku, ki ne želi moliti, se pogovarjati, sprejetizakramentov. V vse stiske duhovnik »jecljaje« ali v tišini prinašasporočilo o usmiljenem in ljubečem Bogu. Vzor mu je Jezus, ki ninapisal nobenega recepta. Zdravil je z besedo, dotikom in bližino.Kdaj se obrnejo na vas, na začetku zdravljenjaali ob koncu? Kaj iščejo v pogovorih zvami?V ljudeh je še veliko napačnega pojmovanja o duhovni dimenzijizdravljenja. Od tod veliko strahu o prisotnosti duhovnikaob bolniški postelji. Mnogi tako odlašajo in ne pokličejoduhovnika, misleč, da bolnika ne bi vznemiril njegov prihod inbi se ustrašil, češ, sem res tako slab.Ko pridem na bolnikovo željo ali prošnjo svojcev, po možnostibolnika spomnim na lepo in bogato preživeto življenje.Spominjava se pomembnih dogodkov, ki se jih rad spominjain so mu ta trenutek v pomoč in mu vlivajo upanje. Seveda pani izključen pogovor o prihodnosti, ki bolnika skrbi. Prav takogovoriva o nadaljnjem zdravljenju, kdaj pa tudi o sami smrtiin vse v zvezi z njo. Pustim, da bolnik vodi pogovor in skupajnadgrajujeva.Bolnik težko sprejema resnico, da je tako, da Bog to dopušča,čeprav mu je bil vseskozi zvest in je prakticiral vero.Paziti moram, da ne dajem prehitro odgovorov ali celo nasvetov.Kaj hitro prepoznajo, če sem res duhovnik ali pa sem le zastopnikCerkve, ki sem v službi v bolnišnici. Od tega je odvisno, alime sprejmejo kot sopotnika in spremljevalca v bolezni.Pogosto doživim, da me bolniki preiskujoče opazujejo. Trpeči sopogosto agresivni ali depresivni. Svoje probleme projicirajo nazunanji svet: na sestre, na zdravnike, bolnišnico, svojce. Kot duhovniksem lahko v najboljšem pomenu zid objokovanja. Pustitičloveka, da toži, je izredno pomembna pomoč.Omenim naj odmev ene od dijakinj Srednje zdravstvene šole,kjer vsako leto pri uri etike spregovorim o poslanstvu bolniškegaduhovnika: »Naučila sem se, da duhovniki niso samo zatakrat, ko je nekdo pred smrtjo, temveč tudi, da so bolniku voporo ter da molijo za bolnike. Bog nam je dal eno življenje, kibi ga morali ceniti in biti veseli, ker živimo«.Kje ste se učili duhovne oskrbe bolnikov, alivam je kdo pomagal, svetoval na tej poti?Kje ste pridobili izobrazbo za duhovno oskrbo,verjetno sama fakulteta ni bila dovolj?Hvaležen sem duhovniku – katehetu, ki me je poučeval veroukv otroških letih, pa tudi staršem, da sem že v mladosti videl,da obstoja svet bolnih. Kot bogoslovec sem dvakrat spremljalbolnike in invalide v Lurd. Na Teološki fakulteti sem pisaldiplomsko nalogo o pastoralnem spremljanju bolnikov in ostarelih.Kot duhovnik – kaplan sem se na treh župnijah z veseljemposvečal bolnim in invalidnim. Najbolj odločilno za imenovanjeza bolniškega duhovnika pa je bilo moje osebno zdravljenje vbolnišnici. Takratni bolniški kurat, salezijanski duhovnik JakobTuršič (1914–1999) me je obiskoval v bolniški sobi, kasneje papredlagal nadškofu Šuštarju za svojega pomočnika.Ob nastopu službe v bolnišnici po desetletnem kaplanovanju vtreh župnijah je bilo zame vse novo. Spominjam se, da sem seredno srečeval z nekaterimi zdravniki, ki so mi »odpirali« pot kbolnikom in zdravstvenemu osebju. V pomoč so mi bili vsakoletniseminarji in prijateljska srečanja bolniških duhovnikov izsosednjih držav na Dunaju.V veliki meri sem hvaležen bolnikom in njihovim svojcem, kiso me in me še vedno učijo in bogatijo.Kaj je to duhovna oskrba oziroma pastoralnaoskrba bolnika in njegovih svojcev? Alista pojma duhovna in pastoralna oskrbaenakopomenska ali ne? Kaj je spiritualnaoskrba?V Listini zdravstvenih delavcev (Cerkveni dokumenti 88,Ljubljana, Družina 2000) je zapisano, da »Bolniška pastoralavključuje duhovno in versko pomoč. Predstavlja osnovno pravicobolnika in dolžnostCerkve. Če zanjoni poskrbljeno in nidovolj diskretna, če jene podpiramo in neodpravimo ovir, tedajgre za kršitev pravicein nezvestobo tejdolžnosti…«»Ko govorimo o verskioziroma duhovno-pastoralnioskrbi bolnikovv bolnišnicah, je trebapoudariti, da ta pastoralnadejavnost vključujev prvi vrsti bolnikesame, v širšem smislupa tudi njihove domače,svojce, prijatelje, kolikorje to mogoče, in sevedazdravstveno osebje, kiKapela Marije, Zdravje bolnikov naonkološkem oddelku v Ljubljani, 2.maj 2007.30 Revija ISIS - November 2011