REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije
REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije
O duhovni oskrbi v Univerzitetnemkliničnem centru Ljubljana – pogovorz duhovnikom g. Mirom ŠlibarjemŠtefan GrosekBežen pogled v zgodovino»Pred drugo svetovno vojno in še nekaj časa po njej so prinas za bolnike v bolnišnicah skrbeli bolniški kurati, ki jih jez dekretom nastavil škof. V nekaterih katoliških bolnišnicah,kot napr. v kandijski bolnišnici, pa so duhovno skrb prevzeliredovniki, ki so bolnišnico vodili. Delo bolniškega duhovnikaje bilo prvenstveno usmerjeno v podeljevanje zakramentovin svete popotnice. Kurat je bil imenovan v soglasju medordinariatom in upravo bolnišnice. Do prevzema komunističneoblasti so bili kurati državni uslužbenci in so prejemali plačo.Duhovnijski urad Kliničnih bolnišnic v Ljubljani je do leta1948 v skladu z Zakonikom cerkvenega prava imel svojematične knjige in vodil lastno korespondenco.Po drugi svetovni vojni se je stanje glede duhovne skrbi zabolnike bistveno spremenilo. V odloku ministra za zdravstvo priNarodni vladi Slovenije beremo, da so bolniki še naprej lahkodeležni verske oskrbe, in sicer samo tisti, ki to želijo. Kuratiniso več državni uslužbenci, ukinjene so jim plače in pokojnine.Ukinjen je tudi Duhovnijski urad Kliničnih bolnišnic vLjubljani. Bolniki so bili precej preplašeni in so svoje verskoprepričanje skrivali. Vodstvo bolnišnic je ponekod budno paziloin nadziralo duhovnikove obiske.Po letu 1990 so se odprle možnosti za pastoralno delo v bolnišnicah.Stvari se premikajo počasi. Bogoslužni prostori še vednoniso na razpolago v vseh bolnišnicah. Pet je takih, ki še nimajokapele. Število duhovnikov, namenjenih za delo z bolniki poIntervjubolnišnicah, je praktično enako nič, duhovniki za to delo nisoposebej pripravljeni, število redovnikov v zdravstvu je zdesetkano,laičnih sodelavcev in prostovoljcev še nimamo vpeljanih, statusbolniškega duhovnika na državni ravni ni urejen. Skrb za bolnikev bolnišnicah v večini še vedno nosijo župniki župnij, kjer sezdravstveni zavodi nahajajo.« (Dr. Jože Štupnikar, Bolniški duhovnik– sodelavec pri zdravljenju, Družina, Ljubljana 1999, 31.)Spoštovani g. Miro Šlibar, že vrsto let vassrečujem v prostorih Univerzitetnega kliničnegacentra v Ljubljani, kjer delujete kotbolnišnični duhovnik. Obiskujete bolnike inskrbite za njihovo duhovno oskrbo, opravljatebogoslužno dejavnost v kapeli bolnišnicein med bolniki v bolniških sobah. Kdaj stezačeli z delom bolniškega duhovnika?Takratni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je v skladu s kan.518 z odlokom z datumom 11. julija 1985 ustanovil Bolniškožupnijo in me imenoval za župnika te župnije. To je začetek mojegaspremljanja bolnikov v osrednjih ljubljanskih bolnišnicah.Preden odgovarjam na skrbno zastavljena vprašanja o svojemspremljanju bolnikov, umirajočih, njihovih svojcev, kot tudi otrokin njihovih družin, bi se rad zahvalil vsem, ki so dovolili srečanjain spremljanje in so jih preživeli z menoj. Hvala medicinskim sestramin drugim zdravstvenim delavcem, in vsem, ki nas »duhovneasistente največjega Zdravnika« – kakor nas je imenoval eden odnaših zdravnikov, spodbujate in učite. Da, vedno se učimo.Strokovni izlet z zaposlenimi na otroškem intenzivnem kirurškem oddelku, Gradež, 1. junij 2007.Revija ISIS - November 201129
IntervjuS katerimi problemi, težavami se bolniki in/alinjihovi sorodniki največkrat obračajo na vas?Poslanstvo bolniškega duhovnika je spremljanje bolnikov innjihovih svojcev v delovnem krogu zdravstvenih delavcev. Spremljanjeje moč razumeti kot sodelovanje. Bolnik v bolnišniciima polno skrbi, strahov, vprašanj. Je zaskrbljen zaradi bolezniin pogosto še zaradi neurejenih domačih zadev, nezaposlenosti.Je poln nemira. Nima občutka varnosti. Spominja se svojepreteklosti, zgodovine in mnogih slabih izkušenj. Vse to in šemarsikaj je v bolniku in se odraža tudi na zunaj. Vse to povzročatrpljenje v svojcih, posebno ko spremljajo umirajoče alimorajo sprejeti njihovo smrt.Velikokrat je bolnik čisto na tleh. Tu je duhovnik. Velikokratje poklican k bolniku, ki ne želi moliti, se pogovarjati, sprejetizakramentov. V vse stiske duhovnik »jecljaje« ali v tišini prinašasporočilo o usmiljenem in ljubečem Bogu. Vzor mu je Jezus, ki ninapisal nobenega recepta. Zdravil je z besedo, dotikom in bližino.Kdaj se obrnejo na vas, na začetku zdravljenjaali ob koncu? Kaj iščejo v pogovorih zvami?V ljudeh je še veliko napačnega pojmovanja o duhovni dimenzijizdravljenja. Od tod veliko strahu o prisotnosti duhovnikaob bolniški postelji. Mnogi tako odlašajo in ne pokličejoduhovnika, misleč, da bolnika ne bi vznemiril njegov prihod inbi se ustrašil, češ, sem res tako slab.Ko pridem na bolnikovo željo ali prošnjo svojcev, po možnostibolnika spomnim na lepo in bogato preživeto življenje.Spominjava se pomembnih dogodkov, ki se jih rad spominjain so mu ta trenutek v pomoč in mu vlivajo upanje. Seveda pani izključen pogovor o prihodnosti, ki bolnika skrbi. Prav takogovoriva o nadaljnjem zdravljenju, kdaj pa tudi o sami smrtiin vse v zvezi z njo. Pustim, da bolnik vodi pogovor in skupajnadgrajujeva.Bolnik težko sprejema resnico, da je tako, da Bog to dopušča,čeprav mu je bil vseskozi zvest in je prakticiral vero.Paziti moram, da ne dajem prehitro odgovorov ali celo nasvetov.Kaj hitro prepoznajo, če sem res duhovnik ali pa sem le zastopnikCerkve, ki sem v službi v bolnišnici. Od tega je odvisno, alime sprejmejo kot sopotnika in spremljevalca v bolezni.Pogosto doživim, da me bolniki preiskujoče opazujejo. Trpeči sopogosto agresivni ali depresivni. Svoje probleme projicirajo nazunanji svet: na sestre, na zdravnike, bolnišnico, svojce. Kot duhovniksem lahko v najboljšem pomenu zid objokovanja. Pustitičloveka, da toži, je izredno pomembna pomoč.Omenim naj odmev ene od dijakinj Srednje zdravstvene šole,kjer vsako leto pri uri etike spregovorim o poslanstvu bolniškegaduhovnika: »Naučila sem se, da duhovniki niso samo zatakrat, ko je nekdo pred smrtjo, temveč tudi, da so bolniku voporo ter da molijo za bolnike. Bog nam je dal eno življenje, kibi ga morali ceniti in biti veseli, ker živimo«.Kje ste se učili duhovne oskrbe bolnikov, alivam je kdo pomagal, svetoval na tej poti?Kje ste pridobili izobrazbo za duhovno oskrbo,verjetno sama fakulteta ni bila dovolj?Hvaležen sem duhovniku – katehetu, ki me je poučeval veroukv otroških letih, pa tudi staršem, da sem že v mladosti videl,da obstoja svet bolnih. Kot bogoslovec sem dvakrat spremljalbolnike in invalide v Lurd. Na Teološki fakulteti sem pisaldiplomsko nalogo o pastoralnem spremljanju bolnikov in ostarelih.Kot duhovnik – kaplan sem se na treh župnijah z veseljemposvečal bolnim in invalidnim. Najbolj odločilno za imenovanjeza bolniškega duhovnika pa je bilo moje osebno zdravljenje vbolnišnici. Takratni bolniški kurat, salezijanski duhovnik JakobTuršič (1914–1999) me je obiskoval v bolniški sobi, kasneje papredlagal nadškofu Šuštarju za svojega pomočnika.Ob nastopu službe v bolnišnici po desetletnem kaplanovanju vtreh župnijah je bilo zame vse novo. Spominjam se, da sem seredno srečeval z nekaterimi zdravniki, ki so mi »odpirali« pot kbolnikom in zdravstvenemu osebju. V pomoč so mi bili vsakoletniseminarji in prijateljska srečanja bolniških duhovnikov izsosednjih držav na Dunaju.V veliki meri sem hvaležen bolnikom in njihovim svojcem, kiso me in me še vedno učijo in bogatijo.Kaj je to duhovna oskrba oziroma pastoralnaoskrba bolnika in njegovih svojcev? Alista pojma duhovna in pastoralna oskrbaenakopomenska ali ne? Kaj je spiritualnaoskrba?V Listini zdravstvenih delavcev (Cerkveni dokumenti 88,Ljubljana, Družina 2000) je zapisano, da »Bolniška pastoralavključuje duhovno in versko pomoč. Predstavlja osnovno pravicobolnika in dolžnostCerkve. Če zanjoni poskrbljeno in nidovolj diskretna, če jene podpiramo in neodpravimo ovir, tedajgre za kršitev pravicein nezvestobo tejdolžnosti…«»Ko govorimo o verskioziroma duhovno-pastoralnioskrbi bolnikovv bolnišnicah, je trebapoudariti, da ta pastoralnadejavnost vključujev prvi vrsti bolnikesame, v širšem smislupa tudi njihove domače,svojce, prijatelje, kolikorje to mogoče, in sevedazdravstveno osebje, kiKapela Marije, Zdravje bolnikov naonkološkem oddelku v Ljubljani, 2.maj 2007.30 Revija ISIS - November 2011
- Page 2: Spoštovanizdravnice in zobozdravni
- Page 5 and 6: KazaloOptična koherenčna tomograf
- Page 7 and 8: ImpressumLETO XX., ŠT. 11, 1. nove
- Page 9 and 10: ZbornicaČar poezije - večer s pes
- Page 11 and 12: Zbornicapredvideti in se nanje prip
- Page 13 and 14: Zbornicaneposredno najbolj občutil
- Page 15 and 16: Iz evropeAnketa med pacientiPredsed
- Page 17 and 18: Iz evropeTo zaupanje pa želi zdrav
- Page 19 and 20: Iz evropeizjeme; kakšno je zapored
- Page 21 and 22: Zdr avstvo5‘ Apgar Transfuzije Po
- Page 23 and 24: ForumMeje dopustnega vIzidi - odgov
- Page 25 and 26: ForumLeta 1940 je bilo vpisanih v z
- Page 27: IntervjuIntervju s prof. dr. Gregor
- Page 31 and 32: Intervjuna oddelku. Premalo ga boln
- Page 33 and 34: IntervjuVprašujete, kako to, da na
- Page 35 and 36: iz zgodovine medicineProfesor derma
- Page 37 and 38: iz zgodovine medicineLe zdravnik ji
- Page 39 and 40: iz zgodovine medicineNaslovnica Mer
- Page 41 and 42: iz zgodovine medicinemnogih evropsk
- Page 43 and 44: ZanimivoA čemu sploh govoriti o za
- Page 45 and 46: Zanimivomalo in bili smo na vrhu.
- Page 47 and 48: MedicinaPogled iz epidemiološke pe
- Page 49 and 50: Medicinanajpogostejše v starosti o
- Page 51 and 52: MedicinaPoudaril je zaščitni pome
- Page 53 and 54: Medicinastabilizacija z nočnim no
- Page 55 and 56: Medicinasrčnim popuščanjem je sl
- Page 57 and 58: MedicinaAlternativna medicinaSamo K
- Page 59 and 60: Medicinamedicinskih metodah zdravlj
- Page 61 and 62: S knjižne policeAlojz Ihan: Hvalni
- Page 63 and 64: S knjižne policekloniranje in še
- Page 65 and 66: Strokovna srečanjaNovember3.-5. ob
- Page 67 and 68: Strokovna srečanjaNovember16. ob 1
- Page 69 and 70: Strokovna srečanjaNovember18.-19.
- Page 71 and 72: Strokovna srečanjaNovember25.-26.
- Page 73 and 74: Strokovna srečanjaDecember9. ob 9.
- Page 75 and 76: Strokovna srečanjajanuar 201226. o
- Page 77 and 78: Strokovna srečanjamarec 201222. ob
IntervjuS katerimi problemi, težavami se bolniki in/alinjihovi sorodniki največkrat obračajo na vas?Poslanstvo bolniškega duhovnika je spremljanje bolnikov innjihovih svojcev v delovnem krogu zdravstvenih delavcev. Spremljanjeje moč razumeti kot sodelovanje. Bolnik v bolnišniciima polno skrbi, strahov, vprašanj. Je zaskrbljen zaradi bolezniin pogosto še zaradi neurejenih domačih zadev, nezaposlenosti.Je poln nemira. Nima občutka varnosti. Spominja se svojepreteklosti, zgodovine in mnogih slabih izkušenj. Vse to in šemarsikaj je v bolniku in se odraža tudi na zunaj. Vse to povzročatrpljenje v svojcih, posebno ko spremljajo umirajoče alimorajo sprejeti njihovo smrt.Velikokrat je bolnik čisto na tleh. Tu je duhovnik. Velikokratje poklican k bolniku, ki ne želi moliti, se pogovarjati, sprejetizakramentov. V vse stiske duhovnik »jecljaje« ali v tišini prinašasporočilo o usmiljenem in ljubečem Bogu. Vzor mu je Jezus, ki ninapisal nobenega recepta. Zdravil je z besedo, dotikom in bližino.Kdaj se obrnejo na vas, na začetku zdravljenjaali ob koncu? Kaj iščejo v pogovorih zvami?V ljudeh je še veliko napačnega pojmovanja o duhovni dimenzijizdravljenja. Od tod veliko strahu o prisotnosti duhovnikaob bolniški postelji. Mnogi tako odlašajo in ne pokličejoduhovnika, misleč, da bolnika ne bi vznemiril njegov prihod inbi se ustrašil, češ, sem res tako slab.Ko pridem na bolnikovo željo ali prošnjo svojcev, po možnostibolnika spomnim na lepo in bogato preživeto življenje.Spominjava se pomembnih dogodkov, ki se jih rad spominjain so mu ta trenutek v pomoč in mu vlivajo upanje. Seveda pani izključen pogovor o prihodnosti, ki bolnika skrbi. Prav takogovoriva o nadaljnjem zdravljenju, kdaj pa tudi o sami smrtiin vse v zvezi z njo. Pustim, da bolnik vodi pogovor in skupajnadgrajujeva.Bolnik težko sprejema resnico, da je tako, da Bog to dopušča,čeprav mu je bil vseskozi zvest in je prakticiral vero.Paziti moram, da ne dajem prehitro odgovorov ali celo nasvetov.Kaj hitro prepoznajo, če sem res duhovnik ali pa sem le zastopnikCerkve, ki sem v službi v bolnišnici. Od tega je odvisno, alime sprejmejo kot sopotnika in spremljevalca v bolezni.Pogosto doživim, da me bolniki preiskujoče opazujejo. Trpeči sopogosto agresivni ali depresivni. Svoje probleme projicirajo nazunanji svet: na sestre, na zdravnike, bolnišnico, svojce. Kot duhovniksem lahko v najboljšem pomenu zid objokovanja. Pustitičloveka, da toži, je izredno pomembna pomoč.Omenim naj odmev ene od dijakinj Srednje zdravstvene šole,kjer vsako leto pri uri etike spregovorim o poslanstvu bolniškegaduhovnika: »Naučila sem se, da duhovniki niso samo zatakrat, ko je nekdo pred smrtjo, temveč tudi, da so bolniku voporo ter da molijo za bolnike. Bog nam je dal eno življenje, kibi ga morali ceniti in biti veseli, ker živimo«.Kje ste se učili duhovne oskrbe bolnikov, alivam je kdo pomagal, svetoval na tej poti?Kje ste pridobili izobrazbo za duhovno oskrbo,verjetno sama fakulteta ni bila dovolj?Hvaležen sem duhovniku – katehetu, ki me je poučeval veroukv otroških letih, pa tudi staršem, da sem že v mladosti videl,da obstoja svet bolnih. Kot bogoslovec sem dvakrat spremljalbolnike in invalide v Lurd. Na Teološki fakulteti sem pisaldiplomsko nalogo o pastoralnem spremljanju bolnikov in ostarelih.Kot duhovnik – kaplan sem se na treh župnijah z veseljemposvečal bolnim in invalidnim. Najbolj odločilno za imenovanjeza bolniškega duhovnika pa je bilo moje osebno zdravljenje vbolnišnici. Takratni bolniški kurat, salezijanski duhovnik JakobTuršič (1914–1999) me je obiskoval v bolniški sobi, kasneje papredlagal nadškofu Šuštarju za svojega pomočnika.Ob nastopu službe v bolnišnici po desetletnem kaplanovanju vtreh župnijah je bilo zame vse novo. Spominjam se, da sem seredno srečeval z nekaterimi zdravniki, ki so mi »odpirali« pot kbolnikom in zdravstvenemu osebju. V pomoč so mi bili vsakoletniseminarji in prijateljska srečanja bolniških duhovnikov izsosednjih držav na Dunaju.V veliki meri sem hvaležen bolnikom in njihovim svojcem, kiso me in me še vedno učijo in bogatijo.Kaj je to duhovna oskrba oziroma pastoralnaoskrba bolnika in njegovih svojcev? Alista pojma duhovna in pastoralna oskrbaenakopomenska ali ne? Kaj je spiritualnaoskrba?V Listini zdravstvenih delavcev (Cerkveni dokumenti 88,Ljubljana, Družina 2000) je zapisano, da »Bolniška pastoralavključuje duhovno in versko pomoč. Predstavlja osnovno pravicobolnika in dolžnostCerkve. Če zanjoni poskrbljeno in nidovolj diskretna, če jene podpiramo in neodpravimo ovir, tedajgre za kršitev pravicein nezvestobo tejdolžnosti…«»Ko govorimo o verskioziroma duhovno-pastoralnioskrbi bolnikovv bolnišnicah, je trebapoudariti, da ta pastoralnadejavnost vključujev prvi vrsti bolnikesame, v širšem smislupa tudi njihove domače,svojce, prijatelje, kolikorje to mogoče, in sevedazdravstveno osebje, kiKapela Marije, Zdravje bolnikov naonkološkem oddelku v Ljubljani, 2.maj 2007.30 Revija ISIS - November 2011