REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

O duhovni oskrbi v Univerzitetnemkliničnem centru Ljubljana – pogovorz duhovnikom g. Mirom ŠlibarjemŠtefan GrosekBežen pogled v zgodovino»Pred drugo svetovno vojno in še nekaj časa po njej so prinas za bolnike v bolnišnicah skrbeli bolniški kurati, ki jih jez dekretom nastavil škof. V nekaterih katoliških bolnišnicah,kot napr. v kandijski bolnišnici, pa so duhovno skrb prevzeliredovniki, ki so bolnišnico vodili. Delo bolniškega duhovnikaje bilo prvenstveno usmerjeno v podeljevanje zakramentovin svete popotnice. Kurat je bil imenovan v soglasju medordinariatom in upravo bolnišnice. Do prevzema komunističneoblasti so bili kurati državni uslužbenci in so prejemali plačo.Duhovnijski urad Kliničnih bolnišnic v Ljubljani je do leta1948 v skladu z Zakonikom cerkvenega prava imel svojematične knjige in vodil lastno korespondenco.Po drugi svetovni vojni se je stanje glede duhovne skrbi zabolnike bistveno spremenilo. V odloku ministra za zdravstvo priNarodni vladi Slovenije beremo, da so bolniki še naprej lahkodeležni verske oskrbe, in sicer samo tisti, ki to želijo. Kuratiniso več državni uslužbenci, ukinjene so jim plače in pokojnine.Ukinjen je tudi Duhovnijski urad Kliničnih bolnišnic vLjubljani. Bolniki so bili precej preplašeni in so svoje verskoprepričanje skrivali. Vodstvo bolnišnic je ponekod budno paziloin nadziralo duhovnikove obiske.Po letu 1990 so se odprle možnosti za pastoralno delo v bolnišnicah.Stvari se premikajo počasi. Bogoslužni prostori še vednoniso na razpolago v vseh bolnišnicah. Pet je takih, ki še nimajokapele. Število duhovnikov, namenjenih za delo z bolniki poIntervjubolnišnicah, je praktično enako nič, duhovniki za to delo nisoposebej pripravljeni, število redovnikov v zdravstvu je zdesetkano,laičnih sodelavcev in prostovoljcev še nimamo vpeljanih, statusbolniškega duhovnika na državni ravni ni urejen. Skrb za bolnikev bolnišnicah v večini še vedno nosijo župniki župnij, kjer sezdravstveni zavodi nahajajo.« (Dr. Jože Štupnikar, Bolniški duhovnik– sodelavec pri zdravljenju, Družina, Ljubljana 1999, 31.)Spoštovani g. Miro Šlibar, že vrsto let vassrečujem v prostorih Univerzitetnega kliničnegacentra v Ljubljani, kjer delujete kotbolnišnični duhovnik. Obiskujete bolnike inskrbite za njihovo duhovno oskrbo, opravljatebogoslužno dejavnost v kapeli bolnišnicein med bolniki v bolniških sobah. Kdaj stezačeli z delom bolniškega duhovnika?Takratni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je v skladu s kan.518 z odlokom z datumom 11. julija 1985 ustanovil Bolniškožupnijo in me imenoval za župnika te župnije. To je začetek mojegaspremljanja bolnikov v osrednjih ljubljanskih bolnišnicah.Preden odgovarjam na skrbno zastavljena vprašanja o svojemspremljanju bolnikov, umirajočih, njihovih svojcev, kot tudi otrokin njihovih družin, bi se rad zahvalil vsem, ki so dovolili srečanjain spremljanje in so jih preživeli z menoj. Hvala medicinskim sestramin drugim zdravstvenim delavcem, in vsem, ki nas »duhovneasistente največjega Zdravnika« – kakor nas je imenoval eden odnaših zdravnikov, spodbujate in učite. Da, vedno se učimo.Strokovni izlet z zaposlenimi na otroškem intenzivnem kirurškem oddelku, Gradež, 1. junij 2007.Revija ISIS - November 201129