Forumpredsednik države dr. Danilo Türk in televizijski novinar;vsi trije so brali svoje govore, brez spremembemimike, kot na nekem strokovnem seminarju. PredsednikRepublike (ki ga cenim in poznam še iz časov,ko je bil naš predstavnik v New Yorku pri OZN) bi obtako svečani obletnici razen razmišljanja o organizacijinašega zdravstva lahko povedal nekaj prisrčnihbesed – kot bivši bolnik, kako je bil med zdravljenjemzadovoljen z zdravniki, kaj je od njih pričakoval, ali sose njegovi obeti izpolnili; kaj lahko v prihodnosti šestorimo, da bi ostali v javnem mnenju najbolj čislanpoklic. (Še pripomba o protokolu: ali je res potrebnona taki prireditvi, da mu »piarovka« prinese na oderbesedilo, ki ga bo bral.)Če bi dolgo tuhtal, ne bi mogel izbrati za kulturnispored prireditve bolj nezanimivega in za poslušalcetežkega sporeda. V ospredju so bili samospevi domačihskladateljev, ki jih je sicer doživeto zapela MirjamKalin (sodelovala je tudi kot pevka na naših koncertihPro medico) ob spremljavi godalnega orkestra Slovenskefilharmonije.Na sprejemu po koncertu (ki sem ga slabe volje kmaluzapustil) so me številni kolegi spraševali, zakaj na odruob slovesnosti Zdravniškega društva niso nastopilizdravniki, ki so v Kulturno-umetniškem društvo KCin MF dr. Lojz Kraigher oblikovali številne ansamble,doma in tudi na mednarodnih odrih uveljavljene,sicer ljubiteljske glasbenike: organizatorjem prireditveso bili na voljo trije pevski zbori, godalni orkesterCamerata medica, komorna skupina Pro medico sklavirskim triom in kvintetom, številni instrumentalnisolisti tudi med študenti medicine. Gotovo seje organizatorjem prireditve zdelo bolj imenitno, danajamejo profesionalce (ob dobrem honorarju), kot dabi nastopili zdravniki »amaterji«. Pač, prireditev je vceloti izzvenela odtujeno.Naj sklenem: gasilsko društvo v Zg. Prekrižju bi znalolastne obletnice pripraviti bolj objektivno, prisrčno inodmevno.Pavle KornhauserSto petdeset let Slovenskegazdravniškega društva (SZD)Te dni proslavljamo častitljivo obletnico ustanovitvestrokovnega združenja slovenskih zdravnikov. Skrb zastrokovno rast zdravnikov in usmerjanje v upoštevanjeetičnih načel pri opravljanju poklica in tudi domoljubnausmerjenost od ustanovitve dalje so društvunedvomno v ponos.Proslava te pomembne obletnice je bila v petek, 14.oktobra 2011, v Slovenski filharmoniji. Kulturniprogram so izvajali priznani profesionalni glasbeniki,komorni godalni orkester Slovenske filharmonije inodlična pevka, mezzosopranistka Mirjam Kalin, ki sonam predstavili dela slovenskih skladateljev. Izvedbaje bila na visoki umetniški stopnji, vendar je pustilaposlušalce nekako hladne. V dvorani ni bilo čutitiprisrčnosti, topline in zadovoljstva, ki smo ga slovenskizdravniki vajeni, ko nastopajo za nas naši kolegizdravniki, medicinci in drugo zdravstveno osebje ternam posredujejo glasbeno umetnost solidne kakovosti,dosežene z dolgoletnim vztrajnim delom po napornihslužbah. Ni mi znano, zakaj prireditelji niso dalipriložnosti glasbenikom, vključenim v Kulturno-umetniškodruštvo Lojz Kraigher, da nam posredujejoumetnost, in jim s tem dali priznanje za njihov deležob proslavi častitljive obletnice. Proslava je potekalaformalno, konvencionalno ob zdolgočasenem povezovalcu.Slavnostni govornik in tudi pokrovitelj srečanja jebil naš spoštovani predsednik <strong>Slovenije</strong> dr. DaniloTürk in prav je bilo, da je spregovoril tudi dolgoletnipredsednik SZD dr. Pavel Poredoš. Vsebinsko bogatagovora sta nam opisala pot, ki jo je v sto petdesetih letihprehodilo slovensko združenje zdravnikov in velikpoudarek je bil na upoštevanju etičnih načel, ki so bilazbrana v po drugi svetovni vojni sprejetem kodeksu,ki je nadaljevanje in vsebinska dopolnitev dva tisočpetsto let starega Hipokratovega kodeksa, še danesupoštevane Hipokratove prisege.Toda letos praznujemo slovenski zdravniki še drugopomembno obletnico, tj. sedemdeseto obletnicoustanovitve Matičnega odbora zdravnikov (MOZ),ki je v času 2. svetovne vojne in okupacije kot ilegalniorgan znotraj SZD, kot država v državi, zbiral okolisebe zavedne zdravnike in zdravstvene delavce, jihusmerjal in usposabljal za težavno vlogo izvajalcevgverilske sanitete. MOZ je deloval v globoki ilegalives vojni čas do 4. maja 1945, do dne, ko so vodjo dr.Mavricija Neubergerja domači izdajalci na Turjakumučili in ubili.Revija ISIS - November 201125
ForumLeta 1940 je bilo vpisanih v zdravniški zbornici sedemstozdravnikov in v okupirani Sloveniji se je vključila v osvobodilnogibanje kar tretjina (205 zdravnikov in 20 zdravnic). To sostorili navkljub preteči odločbi italijanskega generala RenzaMantagne, ki je grozil zdravnikom, ki bi pomagali ranjenimpartizanom, z najostrejšimi kaznimi, tudi z usmrtitvijo. Zdravnikomso se pridružili študentje medicine – medicinci. Od 324študentov, vpisanih na medicinski fakulteti 1940/41, se jih jevključilo v NOG 267, med njimi 55 medicink.Zdravniki in medicinci so stopili na pot časti po lastni odločitviin so zgradili edinstveno obliko organizacije zdravstva vgverilskem načinu vojskovanja: slovensko partizansko saniteto,edinstven pojav v zgodovini medicine.Kaj je vodilo priznane zdravnike, da niso upoštevali strogihprepovedi in groženj s smrtjo? Mnogi so se namreč znašli vzaporih, bili mučeni v koncentracijskih taboriščih, v konfinacijiin se znašli na seznamih talcev, ker so se upirali okupatorju inizpolnjevali svoje humano poslanstvo. Pri odločitvi, da zapustijovarne domove, dobro opremljene ordinacije, vodilnamesta v bolnišnicah ali na medicinski fakulteti, jih niso vodilapričakovanja nagrad, ugleda in dobička, saj so vedeli, da gredov neznano, v pomanjkanje, v trpljenje in morda v smrt. Vodilaso jih plemenita čustva, človeški ponos, odločnost za svobodnoživljenje, humanost, pripravljenost na žrtvovanje ob nudenjupomoči ranjenim borcem v skoraj brezupnih pogojih.Partizanski zdravniki in medicinci so razvili pri sebi še neodkritelastnosti, saj sta bili inovativnost in improvizacija nadomestiloza hudo pomanjkanje vsega pri izrševanju kirurškeoskrbe ranjencev. Edinstvena zamisel slovenskih zdravnikov,da zagotovijo ranjencem poleg zdravljenja tudi varnost, jebila graditev lesenih postojank v globelih globokih gozdov vSloveniji, saj na našem ozemlju ni bilo zaledja, kamor bi evakuiraliranjence po nudenju prve pomoči. Skrite postojanke soterjale skrajno disciplinirano izvajanje konspiracije, izdelane dopopolnosti. Konspiracija je bila uspešna kljub sovražnikovemuupornemu iskanju postojank, saj jih je od 247 odkril le 14 inpobil 164 ranjencev od 22.000 zdravljenih. Sovražnik namrečni upošteval mednarodnih konvencij, kar je bilo v nasprotju ssklepom partizanskih zdravnikov, ki so na ustanovnem sestankusprejeli zavezo, da bodo zdravili sovražnikove ranjence tako kotsvoje. Slovenski zdravniki so v 2. svetovni vojni častno izpolnilisvoje poslanstvo in zgledno opravili sprva navidez nemogočedelo. Številni zdravniki in medicinci so v vojni izgubili življenje:45 zdravnikov in 54 medicincev ni dočakalo svobode in skupajs svojimi neizpolnjenimi željami, upi in načrti počivajo podzemljo.V tej zgodbi sem pred sedemdesetimi leti sodelovala kotmedicinka, zato me je ob proslavi 150-letnice SZD bolelo srce.Izredna etična drža in s krvjo podpisan etični kodeks žrtev natej proslavi nista bila omenjena niti z besedo, kaj šele z enominutnimmolkom spoštljivega spomina nanje. Z molkom so biliizbrisani.Zora Konjajev,častna članica Slovenskega zdravniškega društvaNevarna socialna bolezenDebelost. Najnovejše poročilo, ki so ga ameriški znanstvenikiobjavili pred kratkim, napoveduje, da se bo ob nadaljevanjuaktualnega trenda povečevanja deleža predebelih in pretežkihprebivalcev leta 2030 vsaj polovica prebivalcev noveceline uvrščala med zdravstveno ogrožene debeluhe. Zagondebelosti na eni strani daje zgrešen odnos do hrane in pijače,uživanje brez zavor in nezdrav življenjski slog ter na drugistrani debelosti naklonjena družbena klima. Podobno kotpitju, so tudi debelosti ljudje v glavnini naklonjeni oziroma june obsojajo, marveč ju vsaj tolerirajo in vsakomur priznavajomožnost svobodne odločitve, ali bo vitek in normalno težak,ali pa bo debel in pretežak. Pomembno vlogo pri razmahuepidemije debelosti pa igrajo tudi spremenjena družbenamerila in standardi. Kar v praksi pomeni, da so ljudje velikobolj brezbrižni in tolerantni – debelost (lastna, pri soljudeh)jih ne moti, zato si zaradi odvečnih kilogramov in horizontalnihcentimetrov ne belijo glave. Za piko na i pa se zaradispremenjenih meril človeka, ki bi nekoč veljal za predebelegain pretežkega, danes šteje za normalnega, vitki pa pogostoveljajo za slabo prehranjene in »prelahke«.Izsledki najnovejših raziskav na zvezni ravni pričajo, da jemed Američani skoraj 70 odstotkov (67) takih, ki so pretežkiin/ali predebeli, a jih 18 odstotkov tega ne prizna oziroma neopazi. Študija na 1.000 prostovoljcih, ki so jo izvedli strokovnjakipod okriljem Russell Research in Pollock Communications,je pokazala, da se le 52 odstotkov debeluhov zavedasvoje debelosti in jo tudi priznava. Pričujoče pomanjkanječuta za realnost, objektivnosti in zdrave presoje je po mnenjustrokovnjakov največja ovira na poti do vitkosti. Opozarjajopa tudi na dejstvo, da je v družbi, kjer prevladujejo debeli,vitkost pogosto nezaželena in moteča. Pomembna nalogazdravnikov in psihologov ter njihovih sodelavcev je vplivanjena družbeno klimo in prizadevanje za spreminjanje izkrivljenegaodnosa do debelosti in vitkosti.Vira: Journal of Obesity, CNN ScienceNina Mazi26 Revija ISIS - November 2011