REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

ForumMeje dopustnega vIzidi – odgovorMatija HorvatV oktobrski številki Izide je bil objavljen odziv kolegaMiloša Židanika na polemiko o homeopatiji.V njem ocenjuje članek dr. Grossa, v katerem je »čutiljasnost njegovih argumentov, spoštljivost do ljudi inživljenja, sposobnost samorefleksije in spreminjanjaskozi čas«.Moj odgovor naj bi bil »poln sodb, nestrpnosti injeze«. S spoštovanjem je prebral članek dr. Kordaša,»ki je zaokrožil prispevka na res konstruktiven inspoštljiv način za obe strani.«Te ocene bi nedvomno potrebovale vsaj nekaj dokazov.Na žalost v prispevku dr. Židanika ni nobenega.Tako mi ni ponudil priložnosti za morebitno samorefleksijo,ki bi mi odpravila nestrpnost in jezo.Začudil sem se Židanikovem odnosu do prispevka vSisi. Takole piše: »Do tega trenutka sem Sisi dojemalkot dobrodošlo rubriko, namenjeno humornimprispevkom. Ne vem, če obstaja kdo, ki bi v M.Tavrohovem prispevku prepoznal kanček humorja.Sam sem v njem čutil predvsem jezo in potrebo poponižanju drugače mislečega od sebe...« Končno predlagauredništvu Izide »premišljeno filtriranje žaljivihprispevkov«.Kot da kolega Židanik ne bi poznal literarne zvrsti,ki se imenuje satira. »Satira je delo, ki na oster,zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje« (Slovarslovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994);tudi »kritika na komičen, posmehljiv način«. Satira vnajvečji meri doseže svoj namen, če razburi, razjezi inpredvsem osvesti nosilce dejavnosti, ki je vzpodbudilanjen nastanek. Vidim, da je satira v Izidi dosegla svojnamen.S pristaši homeopatije ter drugih podobnih in številnihzvrsti zdravilstva in z zagovorniki sožitja homeopatijes pravo medicino ne nameravam izgubljati časa.Veliko energije je šlo na ta način po zlu že skoraj pred200 leti enemu najbolj priznanih slovenskih zdravnikov,dr. Franu Viljemu Lipiču (1799–1845).Obvestilo uredništvaUredniški odbor je sklenil, da se s to številkokonča razprava o homeopatiji, zato morebitnihodzivov na zgornji članek ne bomo več objavili.Ob 150-letnici Slovenskegazdravniškega društvaPrimer, kako dobre prireditve ne bi smele potekatiSlovensko zdravniško društvo je svoje člane, prijateljein oblastnike seznanilo in povabilo v petek zvečer, 14.oktobra 2011, v veliko dvorano Slovenske filharmonije.Z uvodnimi besedami predsednika društvaprof. dr. Pavla Poredoša in z grafično lepo oblikovanonaslovnico vabila smo bili pravočasno obveščeni, kjein kdaj se bo zgodil ta svečani dogodek, na kateregasmo lahko ponosni ne le zdravniki, temveč vsi, ki sooziroma smo prispevali k njegovemu razvoju. Peščicazdravnikov, čeprav so prevladovali tujci, je pred 150leti sklenila obuditi zdravniško združenje na Kranjskem.Bili so med prvimi v Evropi.Z zadovoljstvom sem se odzval vabilu in v pričakovanjuprireditve, ki mi bo ozaljšala dan, zasedelsedež na balkonu Filharmonije, ki je bil – na mojepresenečenje – skoraj prazen. Spored smo dobili šelev dvorani.Naj takoj poudarim, da o pomenu zdravništva nisempričakoval vzvišenih besed in hvalnic, vendar bi biloprav, da bi ob taki obletnici slišali več o zgodoviniZdravniškega društva, da bi slišali tudi nekaj prisrčnih,sproščenih besed, tudi od predstavnikov zdravstvenihorganizacij – od društva farmacevtov ter medicinskihsester, od Zdravniške zbornice Slovenije, Medicinskefakultete v Ljubljani in Mariboru. Ni bilo nobenihšopkov ali drugih priznanj, ki so znak pozornostiob takih priložnostih. Bili so trije uradni govorci:že omenjeni predsednik Zdravniškega društva,24 Revija ISIS - November 2011