REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Projekt »Kakovost vzdravstvu Slovenije«Kakovost dela posameznih zdravnikov inbolnišnic v obdobju od 2006 do 2010Marjan Pajntar, Brane Leskošek, Ivan VerdenikUvodO tem, kakšna je kakovost strokovnega dela posameznihzdravnikov in posameznih bolniških in porodniških oddelkov vSloveniji, že nekaj let objavljamo v reviji Isis. Kateri oddelki inposamezniki v svojem strokovnem delu pomembno izstopajo,kakšni so standardi? Podatki, ki jih zbirajo posamezni bolniškioziroma porodniški oddelki ter zdravniki splošne prakse, sozbrani na osnovi kazalnikov kakovosti in vprašanj, ki opredeljujejote kazalnike. Tako zbrani podatki nam dovoljujejo opredeljevanjekakovosti strokovnega dela tako posameznih oddelkovkot tudi posameznih zdravnikov. Do pričetka tega leta smozbrali podatke iz več kot 340.000 vprašalnikov.V želji, da bi dobri zgledi vlekli ter da bi bili dobri pohvaljeni,smo pričeli v letu 2009 objavljati imena zdravnikov, katerih rezultatistrokovnega dela so bili na izbranih kazalnikih kakovostinadpovprečno dobri, so pomembno odstopali od povprečja.Redno objavljamo imena zdravnikov štirih specialnosti, kjerso pri opredelitvi rezultatov sodelovali vsi sorodni oddelki:abdominalna kirurgija – operacija žolčnih kamnov, ginekološkeoperacije, perinatologija in torakalna kirurgija – operacija Capljuč, saj se opredeljuje kakovost na vseh sorodnih oddelkih vSloveniji.V pričujočem prispevku želimo ponovno prikazati tudi rezultateopredeljevanja kakovosti strokovnega dela posameznihporodniških oddelkov. Porodnišnice smo izbrali zato, ker se vperinatologiji zbirajo podatki o vseh porodih in so zato rezultatinajbolj verodostojni.Zelo pomembno je dejstvo, da na uvrstitev močno vpliva tudištevilo primerov. Ker v veliki meri opazujemo redke dogodke,se mnogi zdravniki niso uvrstili na lestvice, pa čeprav svoje deloopravljajo odlično. Se pravi, da so v tem članku omenjeni le tisti,ki delajo veliko in dobro (in je to njihovo delo tudi registriranov sistemu Kakovost).Metodologija delaMetodologija izračunavanja rezultatov je bila ob prejšnjih opredeljevanjihkakovosti dela posameznih zdravnikov objavljena vreviji Isis. Pri tem smo sodelovali s strokovnjaki na Inštitutu zabiostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete vLjubljani.Zdr avstvoZa določitev uspešnosti posameznih zdravnikov smo upoštevalikazalnike kakovosti, ki so jih izbrali specialisti – koordinatorjiposamezni področij. Opazovani kazalniki so bili dihotomni,pri čemer so odgovori »da« pomenili neželen dogodek (manjširezultat oz. delež je pomenil manjše število neželenih dogodkov).Ker ima večina kazalnikov majhno opazovano povprečje(običajno je več kot pol zdravnikov imelo opazovani delež 0odstotkov), poleg tega pa se število posegov, ki so jih opraviliposamezni zdravniki, zelo razlikuje (običajno od nekaj 10 doveč 100), bi bila lahko sama razvrstitev po opazovanem deležuneželenih dogodkov nepravična. Npr. za kazalnik s povprečnimopazovanim deležem 5 odstotkov bi se pred zdravnika, kije opravil 1000 posegov in pri tem imel en neželeni dogodek,uvrstili vsi zdravniki z deležem 0 odstotkov, ne glede na številoopravljenih posegov (odvisno od področja smo opazovali žezdravnike z najmanj 10 ali 50 posegi). Da bi se izognili takšnimprimerom, smo za določitev skupine najbolj uspešnih zdravnikov(»nadpovprečni zdravnik«) za vsak opazovani kazalniknajprej določili, s kakšno verjetnostjo je dosegel zabeleženidelež neželenih dogodkov, če smo predpostavljali, da je bil njegovdelež neželenih dogodkov enak povprečnemu deležu vsehzdravnikov (izračunano brez njegove uspešnosti). Ničelna hipotezaje bila, da zdravnik doseže povprečno uspešnost. Zdravnikesmo nato razvrstili od najmanjše do največje verjetnosti ter za»nadpovprečne zdravnike« vzeli tiste, ki so imeli izračunanoverjetnost manjšo od 5 odstotkov (v tem primeru smo zavrniliničelno hipotezo). Za določitev končnega ranga zdravnikovsmo izračunali povprečje doseženih rangov pri vsakem kazalniku,s tem, da smo upoštevali, ali je rezultat glede na številooperacij statistično pomemben.Pri ginekološki kirurgiji smo za vsak posamezni zaplet določiliregresijski model, s katerim smo izračunali pričakovano številozapletov glede na dejavnike tveganja. Zdravnike smo potemrazvrstili glede na razliko med pričakovanim in dejanskim številomzapletov. Prvim tridesetim v vsaki kategoriji smo dodelili30, 29, 28 ... 1 točko. Vsota za vse štiri kazalnike nam tako danajboljše zdravnike – operaterje z upoštevanjem dejavnikovtveganja (zapletenosti primerov).Za dejavnike tveganja smo upoštevali: starost, anemijo, diabetes,malignost obolenja, pri prvih dveh kazalnikih tudi vrsto posega,pri zadnjih dveh pa operacijski pristop.Revija ISIS - November 201121