Modra knjiga standardov in normativov v ... - zbornica-zveza

RAZŠIRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA ZDRAVSTVENO NEGOSedež: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANAZaloška cesta 2, 1525 Ljubljana, Telefon: 01/522-22-14Telefaks: 01/522-24-83Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeOb železnici 30a, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 5480; e –naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.siMetelkova 15, 1000 Ljubljanatel. +01/4394030; e- naslov:tajnistvo.sdzns@siol.netMODRA KNJIGA STANDARDOV IN NORMATIVOVV ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGI IN OSKRBI1

Dokument je bil potrjen na 11. korespondenčni seji Razširjenega strokovnegakolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje dne 13.5. 2013 in na korespondenčniseji Upravnega odbora Zbornice - Zveze dne 13. 5. 2013.Republiški odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije se je z dokumentomseznanil.Kadrovske normative so oblikovali: za bolnišnično dejavnost: Jelka Mlakar, Zdenka Kramar, dr. Saša Kadivec, mag. BrankoBregar, Robert Trbovšek, za primarni nivo: Tanja Vraneševič Žmavc, Irena Vidmar, Božena Istenič, za področje reševalne dejavnosti: Jože Prestor, asist. Andrej Fink, Darko Čander, BrankoKešpert , Janez Kramar, Anton Posavec, za področje patronažne dejavnosti: Martina Horvat, Darinka Fras, za socialno varstvene zavode in posebne vzgojno izobraževalne zavode: Jelka Černivec,Daniela Mörec, Zdenka Hitejcjulij 20132

Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi1. Izhodišča in podlage za izdelavo kadrovskih standardovNa področju zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji nimamo strokovnih kriterijev, skaterimi bi lahko določili potrebni zdravstveni tim za posamezno storitev oz. za vsakodelovišče ali dejavnost posebej. Zato smo na področju zdravstvene nege že pred letipripravili predlog kadrovskih normativov. V letu 2002 so bili na Svetu zavoda vUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljana potrjeni "Minimalni kadrovski standardi zazdravstveno nego" (8. seja Sveta Kliničnega centra Ljubljana, 31.5.2002), v letu 2006 je testandarde dopolnil in potrdil Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego (RSKZN). V letu2008 je takratna ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič imenovala Komisijo za definiranjenormativov in obsega dela na sekundarnem in terciarnem nivoju za zdravstveno nego,sestavljeno iz predstavnikov stroke, Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije, ki je do decembra 2008 opredelila kadrovske normative in obseg deladiplomiranih medicinskih sester (dipl. m. s.), diplomiranih babic in zdravstvenih tehnikov (ZT)na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene nege.V tem obdobju so predstavniki Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezestrokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice –Zveze) izdelali predlog kadrovskih standardov za zdravstveno nego na primarni ravni.Opredeljeni so bili kadrovski standardi v ambulanti splošne/družinske medicine, pri izvajanjuzdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in prevozu pacienta ter na področjupatronažnega varstva. Predlogi kadrovskih standardov so bili predstavljeni vsem ministromza zdravje, ki so bili imenovani na to funkcijo od leta 2006 dalje. Za področje socialnegavarstva so bili oblikovani standardi aprila 2013.Pri oblikovanju kadrovskih normativih je potrebno izhajati iz Strategije razvoja zdravstvenenege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do2020, kjer je opredeljeno: "da Ministrstvo za šolstvo in šport vpis za izobraževanje nasrednješolskih strokovnih in poklicnih programih postopoma znižuje, kot smo si v strokizastavili piramido obračanja zaposlenih v zdravstveni negi v razmerju 70:30 v koristdiplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov. Prav tako je v socialno varstvenih zavodih indrugod potrebno postopoma zamenjevati bolničarje - negovalce z zdravstvenimi tehniki.Dodati pa je potrebno bolničarje - negovalce v tim patronažne medicinske sestre.""Potrebna je postopna zamenjava v kadrovski strukturi dejavnosti zdravstvene nege in oskrbev zdravstvenih, socialnih in drugih zavodih v korist diplomiranih medicinskih sester, predvsemna tistih delovnih mestih, kjer zahtevnost zdravstvene obravnave zahteva VII. stopnjoizobrazbe. Iz načrta kadra v zdravstveni negi in oskrbi mora biti razviden letni načrtpovečanega zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester in sofinanciranja izobraževanjaobstoječega srednješolsko izobraženega kadra na visokošolskih programih - zdravstvenanega.""Menedžment zdravstvene nege in oskrbe, skupaj z drugimi člani vodstva zavoda, opredelidejanske potrebe po diplomiranih medicinskih sestrah v skladu s kadrovskimi normativi iz leta2005, pri čemer naj upošteva dokumente, sprejete na RSKZN,potrebe procesa dela in3

zahtevnosti zdravstvene obravnave za vse tri nivoje zdravstvenega varstva. Ta delovna mestanaj tudi sistemizira."Predlagani kadrovski standardi temeljijo na preverjenih in mednarodno primerljivih kriterijih:- za bolnišnični del sekundarne ravni je podlaga ugotavljanja normativov in obsega dela vzdravstveni negi Slovenska kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege (SKZBZN), ki jo jekot orodje za izračun kadra v zdravstveni negi sprejel Zdravstveni svet (ZS – nov. 2011),ob upoštevanju razmejitve del in nalog med ZT in dipl. m. s. ter dokument "Poklicneaktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi" (Zbornica – Zveza, 2008 inkasnejše dopolnitve) in na te dokumente vezani strokovni standardi ter izračun kadrov, kiizhaja iz večletne analize kategoriziranja pacientov v slovenskih bolnišnicah (2007 –2010).- za oceno stanja v ambulantni in diagnostično terapevtski dejavnosti na sekundarniravni in terciarni ravni so podlaga "Minimalni kadrovski standardi" (RSKZN, 2006) inSplošni sporazum za leto 2008, ki opredeljuje priznano število kadra s strani večinskegaplačnika zdravstvenih storitev.- temeljna podlaga za obravnavo in usklajevanje izvajanja zdravstvene nege, skladno skompetencami, določanje obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege in določanje vrsteter števila kadrov zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine (ADM) stadokumenta: "Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi" (2008) in"Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvenenege v ambulanti družinske medicine" (2011).- za področje patronažnega varstva utemeljujejo kadrovski standard dokumenti:"Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novimizzivom (RSKZN, 2006), Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 -2013 "Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev Republike Slovenije"(Državni zbor RS, 2008) in "Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu" (RSKZN,2011).- kadrovski standardi izvajanja zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in pri prevozupacienta temeljijo na novelaciji Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Ur. list RS,št. 106/2008 in 57/2007) in Pravilniku o prevozih bolnikov (Ur. list RS 109/2009).- kadrovski standardi na področju socialnovarstvene dejavnosti: socialnovarstveni zavodiniso ustrezno razvrščeni, saj se obravnavajo kot izvajalci na primarni ravni. Dejstvo je, dav celoti ni možno primerjati kategorizacije po modelu San JOACIM, kar so testirali inprinaša neprimerljive rezultate, saj zelo hitro dosežejo III kategorijo na podlagizagotavljanja osnovnih življenjskih aktivnosti, na sekundarni ravni pa se k tem pridruži ševeliko število negovalnih intervencij po naročilu zdravnika.Predlog je oblikovan na podlagi vključevanja bolničarja za oskrbni del obravnavestanovalcev in na podlagi rezultatov v času testiranja oziroma evidentiranja opravljenihaktivnosti zdravstvene nege in oskrbe po posameznih profilih.2. Kadrovski standard za zdravstveno in babiško nego na bolnišničnisekundarni in terciarni ravniKomisija je potrebe po izvajalcih zdravstvene nege utemeljila na podlagi dokumenta:Neto kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v 24 urah na modelu kliničnegaoddelka, sestavljenega iz bolniškega oddelka, enote intenzivne nege in intenzivne terapije in4

večletne analize podatkov o številu hospitaliziranih pacientov v skladu s slovenskokategorizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN).Tabela 1: Neto kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v 24 urah na modelukliničnega oddelka, sestavljenega iz bolniškega oddelka, enote intenzivne zdravstvene negein intenzivne terapije; odrasli.Zdravstvena obravnava otrok zahteva 14 % višji kadrovski normativ zaradi priznane 70 %zasedenosti postelj.Kategorija zahtevnosti ZNšt. postelj /št. pacientovRazpored / 24 ur ZT 1 dipl. m. s.I. kategorija zahtevnosti ZN 18 dopoldne 2 1popoldne 2 0,5ponoči 1 dežurnaprosto 1 /Skupaj:2,4 pacienta / izvajalca ZN18 24 ur 6 1,5II. kategorija zahtevnosti ZN 6 dopoldne 1 1popoldne 1 0,5ponoči 1 dežurnaprosto 1 /Skupaj:1,1 pacienta / izvajalca ZN6 24 ur 4 1,5III. kategorija zahtevnosti ZN 12 dopoldne 2 2popoldne 2 2ponoči 2 2prosto 2 2Skupaj:0,75 pacienta / izvajalca ZN12 24 ur 8 8IV. kategorija zahtevnosti ZN 10 dopoldne 0 10popoldne 0 10ponoči 0 9prosto 0 9Skupaj:0,26 pacienta / izvajalca ZN10 24 ur 0 38Kadrovski normativ temelji na oceni bolnikove samostojnosti oz. odvisnosti od zdravstvenenege glede na njegovo zdravstveno stanje. Pri izračunu potrebnega kadra v 24 urah niupoštevan korekcijski faktor - 1,30, ki je izračunan na podlagi delovne obveznostizaposlenega v enem letu (40 urni delavnik na teden), števila priznanih prostih delovnih dni(državnih praznikov) v Republiki Sloveniji in povprečnega števila dni plačane odsotnostizaradi letnih dopustov, bolniškega staleža in drugih odsotnosti 2 .1 ZT – se v priročniku uporablja za izvajalca zdravstvene nege s peto stopnjo izobrazbe in oba spola.2 dr. Brus Alojz, dipl. oec. in Zupančič Polona, viš. med. ses. - Zagotavljanje neprekinjene zdravstvenenege in obračun delovnega časa v Kliničnem centru oz. v bolnišnicah.5

Tabela 2: Neto kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v 24 urah glede nakategorijo zahtevnostiNeto kadrovskinormativ zaI. kategorijozahtevnosti ZNšt. pacientov / izvajalca ZN št. izvajalcev ZN / pacienta razmerje3,00 pacienti / ZT 0,33 ZT / pacienta 80,00%12,00 pacientov / dipl. m. s. 0,08 dipl. m. s. / pacienta 20,00%skupaj 2,40 pacienta / izvajalca ZN 0,41 izvajalca ZN / pacienta 100%II. kategorijozahtevnosti ZN1,50 pacienta /ZT 0,67 ZT / pacienta 72,73%4,00 pacienti / dipl. m. s. 0,25 dipl. m. s. / pacienta 27,27%skupaj 1,10 pacienta / izvajalca ZN 0,92 izvajalca ZN / pacienta 100%III. kategorijozahtevnosti ZN1,50 pacienta / ZT 0,67ZT / pacienta 50,00%1,50 pacienta / dipl. m. s. 0,67 dipl. m. s. / pacienta 50,00%skupaj 0,75 pacienta / izvajalca ZN 1,34 izvajalca ZN / pacienta 100%IV. kategorijozahtevnosti ZN0,00 pacienta / ZT 0,00 ZT / pacienta 00,00%0,26 pacienta / dipl. m. s. 3,80 dipl. m. s. / pacienta 100,00%skupaj 0,26 pacienta / izvajalca ZN 3,80 izvajalca ZN / pacienta 100%V predlogu ni upoštevan faktor odsotnosti oz. korekcijski faktor – 1.30, ki je izračunan napodlagi delovne obveznosti zaposlenega v enem letu, števila priznanih prostih dni – državnihpraznikov in povprečnega števila plačane odsotnosti z dela zaradi pravic iz dela, bolniških indrugih odsotnosti.Na podlagi podatkov razporejenosti pacientov v posamezne kategorije SKZBZN, njihovepotrebe po zdravstveni negi in izkustvenih kadrovskih normativih smo ugotovili število inkadrovsko strukturo potrebnega kadra za posamezno bolnišnico. Izračuni izkazujejo, da je vštiriletnem obdobju, ki smo ga pregledali, kadrovska zasedenost v zdravstveni negi vslovenskih bolnišnicah znašala od 72,87 % – 81,17 % (povprečno na dan), kar pomeni od1451 – 1753 izvajalcev zdravstvene nege manj, kot pa bi jih bilo potrebno (povprečno nadan). Največ pomanjkanja je med dipl. m. s. (povprečno 1415,29 na dan) in najmanj med ZT(povprečno 225,14 na dan), kar pomeni, da od skupnega števila 1640,14 izvajalcevzdravstvene nege manjka 86,27 % dipl. m. s. in 13,6 % ZT. Pomanjkanje kadra v zdravstveninegi je med posameznimi zavodi in znotraj posameznih oddelkov v zavodih različno.2. 1 Kadrovski standard za zdravstveno in babiško nego v ambulantni in diagnostičnoterapevtski dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni6

Komisija se je odločila, da za oceno stanja v ambulantni in diagnostično terapevtskidejavnosti na sekundarni ravni uporabi obstoječe dokumente, kot so "Minimalni kadrovskistandardi" (MKS) in "Splošni sporazum za leto 2008", ki opredeljuje priznano število kadra sstrani večinskega plačnika zdravstvenih storitev. Oba dokumenta smo primerjali med sebojin izdelali predlog ciljnih kadrovskih normativov za področje ambulantnega dela sekundarneravni.2.1.1 Definicija deloviščaDelovišče je enota, ki vsebinsko, organizacijsko in časovno opredeljuje delovni proces. Tapraviloma poteka v enem ali več določenih prostorih. Proces dela je jasno definiran inpraviloma poteka z eno ekipo v točno določenem času (praviloma čas ene delovne izmene).Primer 1:specialistična ambulanta (ordinacijski čas od 8.00 – 14.00 ure) pomeni enodelovišče.Primer 2: specialistična ambulanta (ordinacijski čas od 8.00 – 14.00 ure in 14.00 – 20.00ure) pomeni dve delovišči.Primer 3: specialistična urgentna ambulanta (ordinacijski čas od 8.00 – 14.00 ure, od 14.00 -20.00 ure in od 20.00 – 7.00 ure zjutraj) pomeni tri delovišča. V primeru, dadejavnost poteka v treh izmenah, vsak dan v tednu so zaradi nočnega dela (inposledičnih pravic iz dela - prosti dan), upoštevani štirje delovni timi.Tabela 3: Kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege na terciarni in sekundarni ravniNaziv dejavnosti Minimalni kadrovski standard /delovišče / izmenoSPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST*1 dipl. m. s. 1 ZTs postopki in posegiSPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST** 0,5 dipl. m. s. 1 ZTDISPANZER ZA ŽENSKE (ginekološki) 1 dipl. babica 1 ZTPORODNI BLOK na 120 porodov/letno1 dipl. babicaURGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST - triaža **** 1dipl. m s.****URGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST - ambulanta 1 dipl. m. s. 1 ZT ***URGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST – opazovalna enota 1 dipl. m. s. 2 ZT ***(6 – 8 pacientov)DOJEČE MATERE, SOBIVANJE STARŠEV1 ZTUSMERJANJE PACIENTOV - splošne informacije1 ZTANESTEZIOLOGIJA IN REANIMATOLOGIJA 1 dipl. m. s. ****PREBUJEVALNICA (3 odrasli pacienti ali 1 otrok) 1 dipl. m. s.LAJŠANJE AKUTNE POOPERATIVNE BOLEČINE (15 pacientov) 1 dipl. m. s. ****VELIKA OPERATIVNA DEJAVNOST * 2 dipl. m. s. **** 1 ZT ***MALA OPERATIVNA DEJAVNOST * 1 dipl. m. s. 1 ZTDIALIZNA DEJAVNOST** – kronična hemodializa: na 0,5 dipl. m. s. **** 0,125ZT***1pacientaDIALIZNA DEJAVNOST – akutna hemodializa: na 1 pacienta 1 dipl. m. s. **** 0,5 ZT ***DIALIZNA DEJAVNOST – peritonealna dializa: na 15 pacientov 1 dipl. m. s. **** 0,5 ZT ***DIALIZNA DEJAVNOST - akutna komplicirana dializa 2,0 dipl. m. s. **** -FUNKCIONALNA DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKA DEJAVNOST* 1 dipl. m. s. 0,5 ZTFUNKCIONALNA DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKA 0,5 dipl. m. s. 1 ZT7

DEJAVNOST**ENODNEVNA BOLNIŠNICA (6-8 pacientov)/24 urna bolnišnica 2 dipl. m. s. 2 ZTDNEVNA BOLNIŠNICA (6 – 8 pacientov) 1 dipl. m. s. 1 ZTSKUPNOSTNA PSIHITRIČNA OBRAVNAVA2 dipl. m. s./12pacientovVelika in mala operativna dejavnost *: opredeljen kadrovski normativ velja tudi za endoskopskodejavnostDializna dejavnost; 1 otrok**: 1 dipl.m.s.Specialna znanja ***: pridobivanje obveznih specialnih znanj za specializirana področja dela vzdravstveni negi.Specializacija****: opravljen specialistični študijLegenda:MKS - minimalni kadrovski standardi, potrjeni na RSKZN oktobra 2006 in 2010dipl. m. s. - diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik, višja medicinska sestra,višji medicinki tehnikDB - diplomirana babica, diplomirani babičarZT - tehnik zdravstvene nege, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestraZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje SlovenijeRSKZN - Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno negoZN - zdravstvena nega2.2 Opredelitev posameznih delovišč2.2.1 Specialistično ambulantna dejavnost *MKS se upošteva v tisti ambulantni dejavnosti, kjer se v istem prostoru poleg zdravniškegapregleda izvajajo z istim timom tudi zahtevnejši postopki in posegi.2.2.2. Specialistično ambulantna dejavnost**Velja za izvajanje dejavnosti, ki opravlja samo klinični zdravniški pregled; pacienta na vsediagnostične ali terapevtske postopke pošljemo v drugi prostor k drugim izvajalcem.2.2.3 Urgentna ambulantna dejavnost – triaža****Ob sprejemu pacienta na urgentni oddelek jo izvaja dipl. m. s. Triaža je postopekzmanjševanja tveganja za paciente v primerih, ko zaradi velikega števila pacientovzdravstveno osebje ne zmore sprotne obravnave vseh pacientov. Namen triaže je, da sezagotovi pravilna in pravočasna oskrba pacientov glede na težave, zaradi katerih ti prihajajo.Triaža je razporejanje pacientov glede na stopnjo nujnosti.2.2.4 Opazovalna enota na urgentnem oddelkuJe namenjena nadzoru urgentnih pacientov, ki so v postopku zdravstvene obravnave. Nadzorje potreben zaradi možnih hitrih sprememb zdravstvenega stanja urgentnih pacientov inzaradi zagotavljanja varnosti. V opazovalni enoti se izvajajo tudi diagnostično terapevtskipostopki, zdravstvena nega in retriaža pacientov.2.2.5. Funkcionalna diagnostično terapevtska dejavnost *Kadrovski normativ se upošteva pri tistih storitvah in posegih, kjer dipl. m. s. samostojnoizvaja postopke in posege ter meritve (enterostomalna terapija, obravnava kroničnih ran,8

samostojno izvajanje meritev, zdravstveno vzgojno delo,…) ali sodeluje pri najzahtevnejšihpostopkih in posegih (mala operativa, invazivna radiološka diagnostika, nuklearna medicina,…).2.2.6 Funkcionalna diagnostično terapevtska dejavnost **Velja za tiste dejavnosti, kjer dipl. m. s. in ZT sodelujeta pri izvajanju zahtevnejših postopkovin posegov, ki jih izvaja zdravnik (NMR, UZ, mavčarna…,) oz. kjer je dejavnost samostojna(centralna sterilizacija z več delovišči - npr. sprejem, priprava na sterilizacijo, sterilizacijskipostopek, izdaja; substerilizacija kot 1 delovišče z vsemi prej naštetimi procesi), vendarvsebine dela lahko večinsko opravlja ZT.2.2.7 Dnevna bolnišnična obravnavaJe zdravstvena oskrba osebe, ki s prekinitvami traja daljši čas, vendar vsakokrat neprekinjenomanj kot 24 ur in ne preko noči. Osebe lahko prihajajo na dnevno obravnavo v bolnišnico večdni zapored, lahko pa tudi s presledki enkrat ali večkrat tedensko, prespijo pa doma.2.2.8 Enodnevna bolnišnicaDnevna obravnava je obravnava pacienta, ki je sprejet zaradi diagnosticiranja, zdravljenja alidruge oblike zdravstvene oskrbe z namenom odpustitve še isti dan. Traja več kot 4 ure inmanj kot 24 ur in ne preko noči.Izjema: Diagnostika motenj spanja se šteje kot dnevna obravnava, čeprav je pacient vbolnišnici preko noči. Ob tem se zasedejo posebne postelje (postelje, kjer si opomorejo;postelje za posebne namene; postelje, ki so pridružene posebnim medicinskim napravam) aliredne bolniške postelje (v tem primeru to ni hospitalizacija in ta ležalna doba ni vključena vštevilo bolniških oskrbnih dni).2.2.9 24 - urna bolnišnica: Obravnava urgentnega pacienta, ki je sprejet zaradi opazovanja,diagnostike, zdravljenja in zaradi nestabilnega zdravstvenega stanja ne more biti odpuščen.Po 24-tih urah se lečeči zdravnik odloči za nadaljnjo hospitalizacijo ali odpust pacienta.2.2.10 Skupnostna psihiatrična obravnava:je oblika obravnave pacienta s hudo duševno motnjo na domu z visoko stopnjo podpore(stikov). Zahteva specialistična znanja s področja duševnega zdravja, kontinuirano podporomultidisciplinarnega tima in visoko stopnjo dostopnosti strokovnjakov. Traja 3 – 5 let z obiskina domu najmanj enkrat tedensko. Koordinator skupnostne psihiatrične obravnave je dipl.m. s. s specialističnimi znanji s področja duševnega zdravja.2.3 Področje vodenja zdravstvene nege in oskrbe v zdravstvenih in socialnovarstvenihustanovah ter posebnih vzgojno izobraževalnih zavodihZa področje vodenja veljajo določbe Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveninegi (Ur.L. RS, št. 60/08).Strokovni vodja zdravstvene ali babiške nege in oskrbe klinike ali zdravstvene službe alisamostojnega zdravstvenega oddelka (glavna medicinska sestra), velja tudi za socialno9

varstvene zavode, pri čemer pri razporeditvi na vodstvena delovna mesta veljajo naslednjikriteriji:Tabela 4: pregled razporeditve na vodstvena delovna mestaNaziv vodjeStrokovni vodja IStrokovni vodja IIStrokovni vodja IIIStrokovni vodja IVStrokovni vodja VStrokovni vodja VIStrokovni vodja VIIŠtevilo zaposlenihnad 500 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 351 do 500 zaposlenih v zdravstveni negi oskrbiod 201 do 350 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 151 do 200 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 101 do 150 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 51 do 100 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 10 do 50 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiVodja centra, službe ali delovne enote (vodja operacijskega bloka, vodja urgentnega bloka,sterilizacije, nujne medicinske pomoči, reševalne postaje ali patronažne službe), pri čemerpri razporeditvi na vodstvena delovna mesta veljajo naslednji kriteriji:Tabela 5: pregled razporeditve na vodstvena delovna mestaNaziv vodjeVodja centra, službe, delovne enote IVodja centra,službe, delovne enote IIVodja centra,službe, delovne enote IIIŠtevilo zaposlenihnad 100 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 51 do 100 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiod 10 do 50 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbiStrokovni vodja zdravstvene in babiške nege ter oskrbe zdravstvenega zavoda (dosedanjaglavna medicinska sestra zavoda) se uvršča na delovno mesto pomočnik/ca direktorja in vsocialno varstvenem zavodu ter posebnem vzgojno izobraževalnem zavodu na delovnomesto namestnik/ca direktorja. Uvršča se v plačni razred skladno z Uredbo o plačahdirektorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05 in naslednji).2.4 Področje pedagoške dejavnosti, higiene, kakovosti in varnostiMerilo za to področje na sekundarni in terciarni ravni je 1 dipl. m. s. na 250 bolniških posteljza poln delovni čas. Za intenzivne bolnišnične oddelke (intenzivna nega in terapija) standardustreza kriteriju 125 bolniških postelj ter velja tudi za 10 delovišč operacijskega bloka,endoskopske dejavnosti ter urgentne dejavnosti. Za manj postelj oz. delovišč se kadrovskistandard glede na število postelj ali dejavnosti procentualno zmanjša.Za ambulantne dejavnosti velja standard za 25 delovišč 1 dipl. m. s. polni delovni čas.Potrebe po dipl. m. s. pri izvajanju specialistično ambulante in terapevtske dejavnostiutemeljujemo z naslednjimi trendi: prenos bolnišnične obravnave pacientov v dnevno obravnavo, staranje prebivalstva in večja obolevnost iz demografskega razloga, prenos aktivnosti od zdravnika na diplomirano medicinsko sestro,10

samostojna obravnava pacientov s kroničnimi boleznimi, presejalni testi, preventivneaktivnosti, zdravstveno vzgojno delo s pacienti, zdravljenje s citostatiki, biološkimi zdraviliin podobno,težnja k nenehnemu izboljševanju kakovosti in varnosti pri obravnavi pacientov.3 Zdravstvena in babiška nega v osnovni zdravstveni dejavnosti na primarni ravnizdravstvenega varstvaSkladno z zdravstveno zakonodajo je na primarni ravni izvajana osnovna zdravstvenadejavnost v javnih zdravstvenih zavodih kor tudi zasebnih organizacijah.3.1 Kadrovski normativ diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vambulantah, dispanzerjih in drugih službahKadrovski standard je določen skladno z dokumentoma Zbornice - Zveze "Poklicne aktivnostiin kompetence v zdravstveni in babiški negi" in "Aktivnosti zdravstvene nege za diplomiranemedicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine", uporabe inrezultatov priznanega orodja za kategorizacijo pacientov "Mariborski sistem razvrščanjapacientov in družin v kategorije v osnovni zdravstveni dejavnosti" ter določb "Splošnegadogovora".3.2 Kadrovski standard izvajanja zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in priprevozu pacientaKadrovski normativ izvajalcev zdravstvene nege izhaja iz prilog "Pravilnika o službi nujnemedicinske pomoči" ter "Pravilnika o prevozih pacientov". Dipl. m. s. je bila prvič v ekipoformalno vstavljena leta 2008 (Ur. list RS, št. 106/2008), od istega leta jo je plačnik žeupošteval v strošku tima NMP v Splošnem dogovoru. Natančno so opredeljeni izvajalcizdravstvene nege v objavljenem "Pravilniku o prevozih bolnikov" (Ur. list RS 109/2009), kipoleg NMP opredeljuje tudi nujne in nenujne reševalne prevoze ter sanitetne prevoze.Tabela 4: Kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnostiNaziv organizacijskih enot v Minimalni kadrovski standard / delovišče / izmenodejavnostiAMBULANTA DRUŽINSKE/1 dipl. m. s. 1,2 ZTSPLOŠNE MEDICINEOTROŠKI IN ŠOLSKI DISPANZER 2 dipl. m. s. 1 ZT(s preventivo in kurativo)OTROŠKI IN ŠOLSKI DISPANZER 2 dipl. m. s.(samo s preventivo)ANTIKOAGULANTNA AMBULANTA 1 dipl. m. s.DISPANZER ZA ŽENSKE 1 dipl. babica 1 ZTDISPANZER ZA MEDICINO DELA,PROMETA IN ŠPORTA1 dipl. m. s. 1 ZT11

ZDRAVSTVENA VZGOJA 1 dipl. m. s. in 1PZV*RAZVOJNA AMBULANTA 1 dipl. m. s.CENTER ZA PREPREČEVANJE INZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD DROG1,16 dipl. m. s. 0,5 ZTDISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVJE IN0,5 ZTKLINIČNA PSIHOLOGIJAZOBOZDRAVSTVENE AMBULANTE1 ZT z NPK ZA**(za odrasle, mladino, študente,pedontologijo, ortodontijo)AMBULANTA ZA ZDRAVLJENJE ZOB1, 5 ZT zNPK ZA**IN USTNE VOTLINEAMBULANTA ZA ORALNO1 dipl. m. s. 1 ZT z NPK ZA**IN MAKSILOFACIALNO KIRURGIJOZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA 1 dipl. m. s.FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 1 dipl. m. s.STERILIZACIJA 0,5 dipl. m. s. 1ZTNUJNA MEDICINSKA POMOČ1 dipl. m. s. 1 ZT z NPK ZR***(poleg zdravnika)NUJNI REŠEVALNI PREVOZ 1 dipl. m. s. 1 ZT z NPK ZR***NENUJNI REŠEVALNI PREVOZ2 ZT z NPK ZR***SANITETNI PREVOZ1 ZT****ZDRAVSTVENA DISPEČERSKA SLUŽBA 1 dipl. m. s. 2 ZT z NPK******TIM PATRONAŽNEGA VARSTVA 1dipl. m. s. – ****** 1 ZT/ 5000/prebivalcevPatronažnamedicinska 2500/2200prebivalcev BOLNIČAR*******/5000/prebivalcevsestra********PZV* - profesor zdravstvene vzgojeNPK ZA** - pomeni pridobljeni poklicni standard zobozdravstveni asiastentNPK ZR*** - pomeni pridobljeni poklicni standard zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalkaZT**** če voznik sanitetnega vozila _*ni *_ZT, mora odpraviti preizkus usposobljenosti iz vsebin NMP, kiga izvaja Ministrstvo za zdravje RS in se obnavlja vsaka 3 letaNPK***** – poklicni standard za področje zdravstvenega dispečerstva še ni oblikovan****** kadar dipl. m. s. prevzema dodatne aktivnosti, ki so opredeljene v posebnem dokumentu******* kjer niso organizirani zavodi za oskrbo na domu******** specializacija iz patronažne zdravstvene nege3.3 Opredelitev posameznih delovišč za 1 tim oz. za 1 izmeno3.3.1 Ambulanta družinske/splošne medicine:Kadrovski normativ temelji na triletnem spremljanju kategorizacije pacientov v ambulantahsplošne/družinske medicine in dokazuje potrebo po 0,6 dipl. m. s. in 1,3 ZT. V timuambulante družinske/splošne medicine z referenčno ambulanto dodatno izvaja 0,5 dipl. m. s.preventivne obravnave (presejanja) in obravnave določenih kroničnih pacientov. Tako je vambulanti splošne/družinske utemeljena potreba po kadrovski strukturi tima 1 dipl. m. s. in1,2 ZT.Za dejavnost splošne ambulante v socialno varstvenem zavodu je normativ izvajalcevzdravstvene nege v obsegu 1 tima 0,5 dipl. m. s in 1,2 ZT.12

3.3.2 Otroški in šolski dispanzer (s preventivo in kurativo):S kategorizacijo pacientov je ugotovljena količina in zahtevnost opravljenega delazdravstvene nege v 1 timu za 1 dipl. m. s. in 1 ZT (skupno za preventivo in kurativo).Področni dogovor ločuje enote za preventivo in za kurativo. Preventiva povprečno na 1 timobsega 30 % dela. Zaradi tesne povezanosti in dopolnjevanja vsebin dela je zdravstvena negaracionalneje organizirana, če se v 1 timu preventiva in kurativa prepletata.3.3.3 Otroški in šolski dispanzer (samo s preventivo)Kadar je v 1 timu otroškega in šolskega varstva organizirana samo preventiva, je normativizvajalcev zdravstvene nege 2 dipl. m. s.3.3.4 Antikoagulantna ambulantaObseg del in nalog izvajalcev zdravstvene nege v antikoagulantni ambulanti presegakompetence ZT, saj se obravnava visoko rizično skupino pacientov. Zaradi zahtevnosti dela jesprejemljiv normativ 1 dipl. m. s., ki pomembno sodeluje pri prepoznavi poslabšanjzdravstvenega stanja, prepoznavi zapletov antikoagulantne terapije, vodenju kroničnebolezni, zdravstveni vzgoji, izvajanju postopkov in posegov.3.3.5 Dispanzer za ženskeS "Splošnim dogovorom 2010" se je 1 timu odvzelo 0,5 dipl. m. s. Zmanjšala se je kakovost invarnost obravnave žensk v dispanzerjih. Normativ 1 dipl. m. s. in 1 ZT je nujen, ker sedelokrog in obseg dela nista zmanjšala. Naloge dipl. m. s. pri izvajanju preventivno -kurativne ginekološke dejavnosti, posvetovalnice za nosečnice in posvetovalnice zakontracepcijo so ključne predvsem pri triaži, zdravstvena nega pri zahtevnejših medicinskotehničnih posegih, organizaciji in sodelovanju pri preventivnih programih ZORA, DORA,izvajanju zdravstvene vzgoje pri nosečnicah, po porodu, v zvezi s kontracepcijo, hormonskoterapijo, samo-pregledovanja dojk.3.3.6 Zobozdravstvene ambulanteSedanji kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v zobozdravstveni dejavnosti ni vskladu s Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi, saj priznava le izvajalcazdravstvene nege s srednješolsko izobrazbo. Zavodi in zasebniki, ki opravljajodejavnost na področju zobozdravstva, morajo v sistemizacijo vključiti delovno mestozobozdravstveni asistent (naziv, pridobljen z NPK) ter opredeliti zahtevnost z opisomdel in nalog. Tudi zdravstveno nego na področju zobozdravstva zaradi specialnosti delv zobozdravstveni ambulanti izvaja 1 ZT z NPK zobozdravstveni asistent.3.37 Zdravstvena vzgojaSamostojno načrtovanje, izvajanje, koordiniranje, preverjanje in vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela na primarnem nivoju (promocija zdravja) izvaja dipl. m. s. na sekundarnem(za osebe z dejavniki tveganja) in terciarnem nivoju (za kronične paciente) – izvajaprofesorica zdravstvene vzgoje (PZV). Normativ 1 dipl. m. s. in 1 PZV je določen za 20.000prebivalcev.Za izvajanje dejavnosti zdravstveno vzgojnih centrov (ZVC) je v splošnem dogovoru skladnodoločen dodaten kadrovski normativ za posamezno vrsto delavnice.13

3.3.8 Zobozdravstvena vzgojaObsega samostojno načrtovanje, izvajanje, koordiniranje, preverjanje in vrednotenjezobozdravstvene vzgoje s skupinsko preventivo za kontrolo plaka in fluorizacijo otrok inšolarjev. Normativ 1 dipl. m. s. je določen za 20 000 prebivalcev.3.3.9 Funkcionalna diagnostikaJe funkcionalno samostojna dejavnost, kjer dipl. m. s. samostojno izvaja postopke in posegeter meritve (npr. enterostomalna terapija, obravnava kroničnih ran, samostojno izvajanjemeritev...).3.3.10 SterilizacijaJe funkcionalno samostojna dejavnost. Centralna sterilizacija z več delovišči vključuje:sprejem, pripravo na sterilizacijo, sterilizacijski postopek, izdajo…; substerilizacija kot 1delovišče (za 20 enot - naročnikov) z vsemi prej naštetimi procesi, vendar vsebine dela lahkovečinsko opravlja ZT.3.3.11 Nujna medicinska pomočTima za zagotavljanje NMP se ne more deliti na manj kot eno enoto, saj se mora dejavnostzagotavljati 24 urno, vse dni v letu. Plačnik (ZZZS) je v splošnem dogovoru 2011 izračunal, daza izvajalce zdravstvene nege to pomeni 5,14 zaposlenega iz ur.3.3.12 Nujni reševalni prevoziTim za zagotavljanje nujnih reševalnih prevozov dopolnjuje tima za NMP in mora na nivojuvelikih zavodov (status prehospitalne enote) zagotavljati dejavnost 24 urno, vse dni v letu.Plačnik (ZZZS) je v splošnem dogovoru 2011 izračunal, da za izvajalce zdravstvene nege topomeni 5,14 zaposlenega iz ur. Za manjše zdravstvene zavode se upošteva, da je za 25 000prebivalcev na voljo vsaj ena ekipa (NMP ali tim za nujne reševalne prevoze) in da ena ekipaletno opravi do 1.500 nujnih reševalnih prevozov. Pri izdelavi mreže je poleg obeh kriterijevpotrebno upoštevati prisotnost na delovnem mestu, tako da se tim zaokroži navzgor vzaključene celote 0,3 (prisotnost tima 8 ur dnevno), 0,5 (prisotnost tima 12 ur dnevno) ali celtim, ki pomeni prisotnost 24 ur dnevno.3.3.13 Nenujni reševalni prevoziDejavnost nenujnih in sanitetnih prevozov se izjemoma izvaja v obliki neprekinjenedejavnosti, 24 ur dnevno. Osnovni kriterij za preračun števila timov je 1 tim na približno 20000 prebivalcev. Ker pa se delo, področje in obolevnost razlikujejo glede na okolje, kjer timiopravljajo dejavnost, strokovna skupina pri korekcijah priporoča upoštevanje objektivnihfaktorjev, kot so pokrivanje bolnišnic ali zavoda z izključno dejavnostjo ter obremenjenost sstarostno strukturo prebivalstva.3.3.14 Sanitetni prevozi pacientovMreža timov za sanitetne prevoze pacientov je oblikovana iz podobnih kriterijev kot zanenujne reševalne prevoze. Osnovni izračun tima je 1 tim (voznik) na približno 6 000prebivalcev. Strokovna skupina pri korekciji mreže priporoča upoštevanje podobnihobjektivnih faktorjev kot pri nenujnih prevozih ter dodatno oddaljenost pacientov od14

Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je trenutno edina terciarna ustanova za zdravljenjeonkoloških obolenj.3.3.15 Zdravstvena dispečerska službaNa podlagi sprejete "Strategije razvoja NMP do 2020" se ureja dispečerska služba. Strategijapredvideva vzpostavitev tima iz sprejemnega in oddajnega dispečerja. Dejavnost se izvajaneprekinjeno 24 ur dnevno vse leto. Plačnik (ZZZS) je v splošnem dogovoru 2011 izračunal,da za izvajalce zdravstvene nege to pomeni 5,14 zaposlenega iz ur. Mreža timov izhaja izpotrebe po enem timu zdravstvenih dispečerjev na 200 000 prebivalcev.3.4 Kadrovski normativi na patronažnem varstvu primarni ravni zdravstvenedejavnostiPatronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstvenoin socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Organizirano je kot samostojnaslužba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih terkot samostojna dejavnost s koncesijo. Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinskasestra z najmanj višjo ali visoko izobrazbo (lahko tudi specializacijo s področja patronažnezdravstvene nege, fakultetno izobrazbo, magisterijem, doktoratom) in jo z enakimkadrovskim normativom lahko opravlja tudi kot samostojno dejavnost (koncesija), vendar jevključena v mrežo javnega zdravstva.Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudinaloge koordinatorja, patronažne medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvenenege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege pacienta nadomu po presoji patronažne medicinske sestre. Kadrovski normativ je 1 patronažnamedicinska sestra na 2500 prebivalcev in 1 tehnik zdravstvene nege na 5000 prebivalcev.Dipl. m. s. v patronažnem varstvu lahko ob ustrezni zakonski ureditvi prevzame točnodoločene dodatne aktivnosti, ko ima za to ustrezna dodatna znanja, kar pa mora bitiusklajeno tudi z ustreznim delovnim normativom, ki naj znaša 2200 prebivalcev na 1 dipl. m.s. v patronažnem varstvu.V javnem zavodu je vodja patronažnega varstva medicinska sestra z višjo ali visoko strokovnoizobrazbo, lahko tudi specializacijo, magisterijem ali doktoratom iz področja zdravstvenenege. V krajih, kjer so organizirani zavodi za oskrbo na domu ter druge oblike storitevsocialnega varstva, delo z njimi koordinira vodja patronažnega varstva. Če takih zavodov ni,je možno organizirati službo za oskrbo na domu v sklopu izvajanja patronažne službe zaposamezna terenska območja. V vsakem primeru mora biti oskrba zagotovljena 24 ur na danin vse dni v letu. Plačilo teh storitev se zagotavlja iz drugih virov (in ne iz obveznegazdravstvenega zavarovanja). V oskrbo na domu se vključuje tudi bolničar - negovalec.Kadrovski normativ je 1 bolničar - negovalec na 5000 prebivalcev.Kadrovski normativi za patronažno medicinsko sestro in zdravstvenega tehnika so deldokumenta "Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu", ki ga je sprejel Razširjenistrokovni kolegij za zdravstveno nego (2011).15

4. Kadrovski normativ za izvajanje zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih ter oskrbe v socialno varstvenih zavodih za usposabljanjeTabela 5: Kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege in oskrbe v socialno varstvenihzavodih in za uporabnike z motnjo v duševnem razvoju.Neto kadrovski normativ zašt. stanovalcev / izvajalca ZNI. kategorijo zahtevnosti ZN 15 stanovalcev/ZT100 stanovalcev/dipl. m. s.8 stanovalcev/bolničarjaII. kategorijo zahtevnosti ZN10 pacienta/ZT50 pacientov/dipl. m. s.5 stanovalcev/bolničarjaIII. kategorijo zahtevnosti ZN5 stanovalcev/ZT10 stanovalcev/dipl. m. s.3 stanovalci /bolničarjaIV. kategorijo zahtevnosti ZN2 stanovalca/ZT5 stanovalcev/dipl. m. s.15 stanovalcev/bolničarja5. Aktivnosti za zagotavljanje kadrovskih pogojev za izvajanje kakovostne invarne zdravstvene nege1. Takojšen pristop k obračanju piramide izobrazbene strukture v smeri 70:30 odstotkov vkorist dipl. m. s. za obdobje 2012 - 20222. Uveljavljanje ciljnih kadrovskih normativov za področje bolnišnične zdravstvene inbabiške nege, ki izhajajo iz kategorizacije potreb zdravstvene nege skozi 10 letnoobdobje.16

3. Uveljavljanje ciljnih kadrovskih normativov za ambulantno in diagnostično terapevtskodejavnost na sekundarni ravni z upoštevanjem priznanih kadrov v "Splošnem inpodročnem dogovoru".4. Izdelava metodološko primerljivega izračuna kadrov na terciarni ravni zdravstvenegavarstva. Za izvajanje terciarnega dela dejavnosti v bolnišnicah je potrebno zagotoviti do30 % povečan delež priznanih virov.5. Realizacija usmeritev iz dokumentov "Patronažno varstvo in patronažna zdravstvenanega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom" (2006) in "Aktivnosti zdravstvene nege vpatronažnem varstvu" (2011) ter omogočiti takojšnjo uporabo prenovljene "Evidencepatronažne zdravstvene nege" (2010) v praksi (MH).6. Na primarni ravni zdravstvenega varstva je potrebno za dejavnost splošne in družinskemedicine nemudoma pristopiti k spremembi kadrovskega normativa in sprejetjupredlaganih novih normativov. S potrditvijo in upoštevanjem predlaganih kadrovskihnormativov za zdravstveni negi v "Splošnem dogovoru" bo omogočeno zaposlovanje dipl.m. s., kar bo zagotavljalo varno in kakovostno zdravstveno storitev. Prav tako je nujnopotrebno čim prej spremeniti normativ dipl. m. s. v dispanzerju za ženske.6. LiteraturaAneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Ur.L. RS št. 60/08).Kadivec S, Skela Savič B, Kramar Z, Zavrl Džananović D, Bregar B. Strategija razvoja zdravstvene negein oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020:povzetek. Obzor Zdrav Neg. 2013;47(1):97–112.Kersnič P. (ur.), Filej B. (ur.). Količina in kakovost zdravstvene nege v osnovni zdravstvenidejavnosti. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2002.Klančnik-Gruden M, Bregar B, Peternelj A, Marinšek N, Zaletel M, Skela Savič B. Slovenskakategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN): priročnik. Zbornica zdravstvene inbabiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovSlovenije, 2011.Minimalni kadrovski standardi. Univerzitetni klinični center LjubljanaPravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Uradni list RS št. 106/2008, spremembe 118/2008/Pravilnik o prevozih pacientov. Uradni list RS št. 107/2009, spremembe 31/2010Prestor J. Vloga reševalcev v sistemu nujne medicinske pomoči, Urgentna medicina: izbrana poglavja,19. Mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, Slovensko združenje za urgentno medicino;2012: 177-81./17

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 - 2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalcizdravstvenih storitev«. Uradni list Republike Slovenije št. 72/2008.Splošni dogovor 2010. Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 2/2010.Splošni dogovor 2011. Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 1/2011.Splošni dogovor 2012. Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 2/2012.Splošni dogovor za pogodbeno leto 2013 Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije, št. 2/2013.Šušteršič O, Horvat M, Cibic D, Peternelj A, Brložnik M. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvenanega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Obzornik zdravstvene nege. 2006;40(4): 247-52.Železnik D, Horvat M, Panikvar Žlahtič K, et al. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu.Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskihsester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011.Železnik D, Panikvar Žlahtič K, Vidmar I, et al. Aktivnosti zdravstvene nege za diplomiranemedicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine. Ljubljana:Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011.Železnik D, Buček Hajdarević I,Rep M, et. al. Aktivnosti zdravstvene nege na področjunefrologije, dialize in transplantacije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2012.18