kričač04 - RTV Slovenija

tekst: Peter laznik Eberl, foto: arhiv RTVavtorjev upehalo – novih avtorjev pa ni veliko.Zato smo odvisni od priredb, ki smo jihvčasih lahko pisali kar režiserji sami – inprav te priredbe so na festivalih požele največuspeha. Na žalost jih zdaj ne smemo večdelati na lastno roko – zaradi zapletov zavtorskimi pravicami in honorarji namreč.Podobno je s kratko radijsko igro. Avtorjev,ki jih pišejo nimamo veliko, zato financiramopriredbe – a se velikokrat zgodi, damoramo tudi te tekste režiserji še dodatnopopraviti. Napisati tekst za radijsko igro, patudi če ne gre za izvirno avtorsko delo, temvečza priredbo, namreč ni tako enostavno–največja pomanjkljivost teh tekstov je ponavadita, da so napisani preveč vizuelno.So pa radijske tekste pisala tudi velikaimena. Npr. Vitomil Zupan, GregorStrniša, trenutno se s tem ukvarja tudiFeri Lainšček, itd. Seveda so vsi ti avtorjitudi vsestranski literati. Ali obstajajoavtorji, ki se ukvarjajo specifično z radijskimiigrami?Včasih je bil to Frane Puntar, ki je pisalsamo otroške radijske igre. Da pa bi zdajimeli specifično radijskega avtorja pa težkorečem. Večinoma gre namreč za avtorje, kidrugače pišejo knjige in nam občasno pošljejoše kakšen radijski tekst.Pa je tako samo pri nas?Na žalost ne. Kriza besedil je tudi v drugihdržavah – vsaj tako so rekli tuji režiserji,dramaturgi, s katerimi sem se pogovarjalana različnih evropskih festivalih. Tudi tujinaje precej odvisna od priredb.Kako pa je razvoj interneta vplival na radijskoigro? Spletni radio verjetno ponujanov prostor za ustvarjanje.V tujini že obstajajo tovrstni trendi. Slovakirecimo že objavljajo pravljice na internetu,Skandinavci prav tako, BBC seukvarjas tem. Tudi pri nas se je že govorilo o nekakšnispletni bazi radijskih iger – a so vmesprišle težave z avtorskimi pravicami.Seveda lahko rečemo, da radijska igra vposlušanosti/gledanosti težko tekmuje zdrugimi mediji kot so televizija, film. Jeto za ustvarjalce radijskih iger splohproblematično?Sama mislim, da imamo dovolj poslušalcev– še posebej otrok. Ti imajo namreč ševedno radi pravljice...in jih bodo tudi vednoimeli. Kar pa se tiče izumrtja radijske igre –takšnega občutka nimam. To se vidi prav nafestivalih – vsako leto sodeluje več držav, vzadnjem času sta to npr. Iran in Turčija.Kako pa je z radijskimi igrami za odrasle?Tudi v tem primeru so radijske igre zaotroke še kako pomembne. Z njimi namreč»vzgajamo« bodočega poslušalca. Kdor radijskeigre posluša kot otrok, jih bo verjetnoposlušal tudi, ko odraste. Je pa res, da vSloveniji primanjkuje radijskih iger za mladostnike.Te so v tujini zelo priljubljene. Takosmo se pred nekaj leti v Uredništvu igranegaprograma odločili, da bomo negovali tudi tozvrst. Zato smo povabili nekaj avtorjev ksodelovanju, obenem pa smo želeli, da njihoviteksti ne bi bilipreveč temačni. Saj je zamladost značilno tudi veselje, kaj ne? No,kljub temu se je večina prispelih radijskihiger ukvarjala s temno platjo odraščanja.Seveda smo mi te igre realizirali, ampak težavaje bila v tem, da preprosto nismo imeli(in še zdaj nimamo) dovolj programskegačasa. Imamo namreč termin za otroke, terminza odrasle – za mladostniško populacijopa termina na žalost nimamo.Kaj pa je zaznamovalo vašo mladost? Jebila to igra, režija?Če danes pomislim, da sem se odločila zarežijo, postanem kar malo začudena.V otroštvusem se namreč bolj ukvarjala z igro,vendar je moja mama na osnovni šoli kotučiteljicarežirala šolske predstave. Verjetnosem se zaradi tega pozneje tudi jaz odločilaza študij režije na Akademiji. Nato sem se vdrugem letniku AGRFT-ja usmerila v televizijoin film, med študijem pa sem že honorarnodelala na nacionalki – na televiziji namreč.Takrat mi je bilo tudi rečeno, da imaRTV raje ljudi brez prave formalne izobrazbe,ker jih zato lahko po svoje »oblikuje«. Kljubtemu diploma ni škodila, saj sem se po končanifakulteti odzvala na oglas v časopisu inbila sprejeta na radiu. Tam sem dve leti delalakot koordinatorka izvedbe, potem pame je Ciril Zlobec povabil v Uredništvo igranegaprograma, kjer sem začela delati kotasistent, realizator...Vas je pa baza IMDB kot igralko našlatudi v kultnem filmu Rdeče Klasje režiserjaŽivojina Pavlovića?Hja...to je bilo tudi zanimivo naključje. Kosem bila študentka drugega letnika, je Pavlovićprišel na Akademijo, pregledal fotografijevseh študentov in me nato povabil nasnemanje v Prekmurje. Za vlogo se nas jepotegovalo več, a sem v filmu na koncu pristalajaz. Z igro sem sicer imela že nekaj izkušenj,vendar sem (kar se tiče poklica) nakoncu kljub temu pristala na »drugi« strani.Kaj pa je za vas sploh dobra radijskaigra?No, sploh narediti radijsko igro,kaj šeledobro radijsko igro, ni tako enostavno. Polegdobrega teksta z zanimivo temo je namrečpotrebna še dovolj velika in uigranaekipa. Tu je še glasba, tu so zvočni efekti –snema se tudi na terenu. Potem je trebaupoštevati tudi specifične zakonitosti radijskeigre. Velikokrat namreč v Uredništvuigranega programa gostimo gledališke režiserje,ki sicer radijsko igro naredijo – a ponavadipotrebujejo kar dobršno mero napotkov.Saj so vajeni dela z igralci – ampak tuje treba paziti na malenkosti, npr. na postavitevigralcev v studiu – saj ne smejo vsistati neposredno pred mikrofonom. Treba jenamreč dobiti globino. To so te posebnostiradijske režije. Seveda pa je veliko odvisnotudi od teksta – včasih sem bila prav nesrečna,ko sem se morala podpisati pod igro sslabim besedilom. Poleg tega je eno velikomerilo tudi to, v kolikšni meri radijska igravzbudi domišljijo poslušalca. Ker delamosamo s tonom, moramo poslušalcu pravzaprav»pričarati« sliko. In eden izmed večjihkomplimentov, ki ti jih lahko nekdo da, je to,da reče, da je radijsko igro »videl« in nesamo slišal.Na katero izmed radijskih iger ste panajbolj ponosni ali pa ste vanjo vložilinajveč truda?Če že moram izbrati, bi bil to »Pogovor vmaternici koroške Slovenke«. To je bilo voriginalu gledališko besedilo Janka Messnerjaz zelo podrobnimi didaskalijami – in iztega je bilo treba narediti radijsko igro. Kerbesedilo obravava plebiscit in dogajanje naKoroškem, sva se s tonskim mojstrom JuretomCulibergom odločila, da bo radijska igradokumentarno-igrana. Nastal je res doberprojekt – z vizijo. In v to igro smo investiralires ogromno energije, zanjo smo nato dobilitudi nagrado v Ohridu.Kaj pa vas čaka zdaj, po Nedotakljivih?Trenuntno imam na mizi dva projekta.Prvi je radijska igra za odrasle - gre za tekstGabrijele Babnik z naslovom »Koža iz bombaža«,drugi projekt pa je otroška radijskaigra. Gre za priredbo gledališke predstaveAndreja Rozmana - Roze,»Kako je Oskar postaldetektiv«./april 10/ kričač 9