12.07.2015 Views

kričač04 - RTV Slovenija

kričač04 - RTV Slovenija

kričač04 - RTV Slovenija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

intervjuIrena Glonar»V hiši se je včasih govorilo, da je biti radijski režiser čisto enostavno - saj delamo les tonom, s sliko pa ne! To je res, a moramo zato s tonom povedati toliko več.«Sama sem sicer diplomirala iz filmske intelevizijske režije – a mi ni žal da sem šla naradio. Tu je vedno ogromno dela - na televizijise namreč dandanes zelo malo snemain imam občutek, da bi tam delala bolj narealizacijah oddaj kot na oddajah samih. Naradiu pa je seveda druga zgodba – delalasem za vse možne redakcije – za mladinsko,za glasbeno, za literarno …skratka, vednosem šla iz projekta v projekt. Seveda pa jetreba omeniti, da je novi plačni sistem režiserjenekako poravnal med sabo. Zdaj smodefinitivno bolj enakovredni – ampak dotega plačnega sistema, smo bili pa radijskirežiserji nižje ovrednoteni. V hiši se je takovčasih slišalo – da je biti radijski režiser čistoenostavno, saj delamo le s tonom, ssliko pa ne! To je res, a moramo zato s tonompovedati toliko več. Poleg tega smomedijsko manj izpostavljeni. O nas se zelomalo piše, radijske igre se zelo malo reklamira–na televiziji recimo naredijo cel»show«, če pride ven kakšna nova televizijskadrama. Pri nas tega ni.Irena Glonar je v vedno krajši vrsti stalnihradijskih režiserjev ena od težko nadomestljivihvzdrževalk in nosilk repertoarjaUredništva igranega programa. Diplomiralaje na Akademiji za gledališče, radio,film in televizijo v Ljubljani, na oddelku zafilmsko in televizijsko režijo, na Radiu <strong>Slovenija</strong>pa je zaposlena že od leta 1976. Zrežiralaje številne radijske igre za otroke inodrasle različnih slovenskih in tujih avtorjev,pripravila pa je tudi nekaj eksperimentalnihzvočnih oddaj. Leta 1987 je na festivaluv Ohridu prejela nagrado za režijo zvočnegaeksperimentalnega dela »Fauvel 86«,ki se je kasneje udeležil festivala Prix Italia,festivala Capri 88 in prejel tam posebnopohvalo žirije. Za režijo igre »Pogovor v maternicikoroške Slovenke« je prejela na festivaluv Ohridu leta 1990 dve nagradi: eno zaposebne dosežke na področju radiofonije indrugo za glasbeno opremo igre. Leta 2002je za svoje delo prejela Častno listino <strong>RTV</strong><strong>Slovenija</strong>. Njen zadnji projekt je bila radijskasaga Nedotakljivi, priredba istoimenskegaromana Ferija Lainščka. Petdelni nadaljevankilahko še vedno prisluhnete ob torkihin četrtkih na prvem in tretjem programuRadia <strong>Slovenija</strong>.Leta 1949 Fran Milčinski - Ježek napišeStrme stopnice, prvo slovensko radijskoigro. Od takrat je minilo 61 let, vi pa steveč kot polovico tega obdobja tudi samiustvarjali in režirali radijske igre. Kaj birekli – kje je radijska igra trenutno? Vkakšnem stanju je?Mislim, da je pri nas – celo v okviru <strong>RTV</strong>ja- premalo cenjena. Govorim tudi v imenuradijskih režiserjev, ki smo bili do sedaj vzelo podcenjenem položaju. Smo namrečnižje ovrednoteni kot televizijski režiserji.Ne priznava se nam naše prave vrednosti,čeprav z različnih svetovnih festivalov žedolga leta dobivamo pohvale in priznanja.Vsaki dve leti tako obiščemo svetovni festivalotroške radijske igre v Bratislavi, igre zaodrasle pa pošiljamo na Prix Italija in PrixEuropa v Berlin. V zadnjih letih smo tako domovprinesli kar veliko nagrad.Pa je ta podcenjevalni odnos vedno obstajal?Se potem rešitev skriva prav v marketingu?Mogoče bi morala hiša naše večje projektemalce bolj reklamirati. So pa tu izjeme,seveda - ravno »Nedotakljivi« so bilideležni boljšega marketinga – a vseeno je,bolj kot ne, televizija tista, ki lahko res dvigneposlušanost ali gledanost nečesa. Poprejetju nagrade v Bratislavi sem recimopoklicala urednico kulturne redakcije na televizijiin jo vprašala, če bodo o tem kaj poročali.Izkazalo se je, da bodo. Po predvajanjuzgolj dvominutnega posnetka na televiziji,me je kar nekaj ljudi klicalo in mi čestitaloza nagrado. Če bi novica ostala zgolj vokviru radijske hiše, je vprašanje, koliko ljudibi za naš dosežek sploh izvedelo.Seveda pa ni zanemarljivo tudi dejstvo,da se vsako leto na radiu predvaja okoli400 radijskih iger – od tega kar 30 novih.Res imamo zelo veliko produkcijo. Mogočeje trenutna situacija taka, da je otroškaradijska igra malenkost pod vprašajem,ker se je mnogo teh starih in uveljavljenih8kričač /april 10/

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!