naša letaodpravili poškodbe, ker pa je Radio o tem nespretno poročal, soletala napadla še enkrat. »Poškodovala so predvsem razne antene,ki so oddajale v Italijo. Škoda pa je bila kljub temu ogromna. Prednapadom so bili kolegi celo na stolpu, in ko so kolegi s KrvavcaNanos obvestili o napadu, so se naši tehniki še pravočasno spustilis stolpa.«Ekipa OC Nanos leta 1998 pred prvim oddajnikom za TV Koper: Odleve - Ferdinand Žorž, Vid Jelerčič, Srečo, Robert Gartner, KlavdijTorkar in Gregor Jeraša.lavci smo v teh letih naredili ogromno tehničnih izboljšav in s temizboljšali zanesljivost delovanja, olajšali delo in prihranili <strong>RTV</strong>- juprecej raznih valut. Čeprav o nas, zaposlenih na oddajnikih, nazavodu nikoli niso pretirano veliko govorili, smo bili zadnji stik medradijskimi in televizijskimi programi ter poslušalci in gledalci. Nikolinismo ločevali med programi. Za nas je bila vsaka aparatura enaka,ne glede na to kateri program je oddajala. Vedno sem se postavljalv vlogo poslušalca in gledalca. Kako bi se počutil, če bi poslušalali gledal zanimivo oddajo, pa bi začelo v radiu šumeti ali bi sepojavljale motnje na ekranu.«V začetku je bil velik pritisk na koprski program, ki je predvajaltudi veliko reklam, te so bile zelo drage. »Če je oddajnik na Nanosuizpadel za kakšen dan, so morali tehniki v Kopru domov, ker je bilto nekaj časa edini oddajnik. Problemi so bili večkrat tudi v primeruinformativno političnih oddaj in prenosov. Nadrejenim smomorali podrobno poročati, 'zakaj je udarila strela', in kako je doizpada prišlo. Nikoli pa nismo podcenjevali terminov v času nočnegaradijskega program, češ, da so manj poslušani in ni treba bititako pazljiv. Če smo javni servis, je treba storitve izvajati ves čas.Tudi avtobus enako pelje, pa če se sta v njem dva potnika ali če jepovsem poln.«Nanos drugi domV času letalskega napada na oddajnik na Nanos v času vojne zaosamosvojitev Slovenije Srečo ni bil na oddajniku. Delala je drugaizmena. »Pritiski JLA na oddajnike so se stopnjevali vsaj dve letipred osamosvojitvijo. Na Nanosu so pogosto imeli nekakšne vojaškevaje. V tistem času sem bil poverjenik za obrambno varnostninačrt v Oddajnikih in zvezah. V primeru napada smo načrtovali, dabomo določene vitalne dele spravili na rezervne lokacije, ne da bipri tem povsem onesposobili oddajnike. Te načrte smo imeli spravljene.Konec osemdesetih let je prišla v Slovenijo in tudi na <strong>RTV</strong>inšpekcija JLA (GINO) iz Beograda. Hoteli so videti te načrte, mi pajim jih nismo dali. Iz tega je nastala cela afera. Vojska je imelasvoje načrte, ki se niso ujemali z našimi. Bila je za to, da bi v primerunevarnosti oddajnik uničili, sicer bi prišel v roke denimoItalijanov. Teden dni pred vojno v Sloveniji je šla mimo oddajnikadiverzantska enota JLA v polni vojni opremi, s čeladami na glavi, koso bili v bližini že naši teritorialci. Vzdušje je bilo izjemno napeto.«Po prvem letalskem napadu 28. junija leta 1991 so tehnikiSrečo Rovšek je bil zaposlen na Nanosu od petnajstega januarja1969, od tega je bil petnajst let vodja oddajnika.»V življenje sem bil razpet med Ljubljano, Škofjo Loko, BeloKrajino, od koder izvira moja družina in oddajnikom na Nanosu. Tusem imel praktično drugi dom. V tej mali ekipi je prevladoval velikčut odgovornosti in medsebojnega razumevanja. Če nekega delanisi opravil, se točno ve, da ga nisi ti in ne moreš ničesar prikriti.Delo sem rad opravljal. Začel sem analogno obdobje z elektronkamiin končal z digitalno televizijo.«Še v času samoupravljanja, pa tudi pozneje, je Srečka nekakodoletelo, da se je v prostem času udeleževal raznih sestankov kotpredstavnik zaposlenih, češ, saj imaš čas. Toda kot grenko spoznava,to pravzaprav ni bilo res, saj bi si marsikdaj moral vzeti več časatudi za družino in pošteni počitek. »Na oddajnikih pravega počitkanamreč ni, ker programi potekajo štiriindvajset ur na dan. Tudiponoči moraš biti napol buden, če pride do kakšnih okvar. Nekakomoraš biti v celoti, s polno koncentracijo v službi, zato je po enemtednu dela počitek še toliko bolj potreben.« Očitno pa za kaj takegavedno ni bilo pravega razumevanja. Srečo Rovšek se je odločilza upokojitev, še vedno pa je močno navezan na Nanos. Povedatibi imel še marsikaj, že dnevniki dogajanj na oddajniku v več desetletjihso zanimiva kronika, ki jo velja podrobno pogledati in proučitiin h kateri je marsikaj prispeval prav naš sobesednik.Znamenita cvetlica encijan pred oddajnikom Nanosa.12kričač /april 10/
predstavljamo setekst in foto: Darko Koren<strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> na SOF-uNa 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu se je z "nogometnim" in zabavnimprogramom predstavila tudi Radiotelevizija <strong>Slovenija</strong>.Naša hiša se je tudi na letošnjem oglaševalskem festivalu predstavilana izviren način, s predstavitvijo RT(V) Dobrega upanja na temoletošnjega nogometnega svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki.Znano je namreč, da ima naš javni zavod ekskluzivno pravicopredvajanja tega tekmovanja, ki bo pred male zaslone in radiijske sprejemnikev juniju in juliju zagotovo privabilo rekordno število poslušalcevin gledalcev.Gost predstavitve je bil selektor slovenske reprezentance MatjažKek, povezovalci programa pa znani radijski glas Luka Petrič ter televizijskakomentatorja Ivo Milovanovič in Saša Jerkovič.Udeležencem SOF-a smo se predstavili s sliko najzanimivejših nogometnihutrinkov, naključni izbranci pa so pokomentirali odločilnotekmo med Slovenijo in Rusijo. Ves dan so se udeleženci festivala nastojnici <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> merili v turnirjih ročnega nogometa ter se potegovaliza dve vstopnici za nogometno tekmo med Slovenijo inNovo Zelandijo v Mariboru.<strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> pa je skupaj s časopisno hišo Dnevnik pripravila tudizabavno srečanje na katerem so za plesne ritme skrbeli afriška plesnaskupina Baobab, glasbena skupina Odiseja in dj Radia Maribor./april 10/ kričač 13
Change language