razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

• DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASAZDR iz leta 2002 po novem v šestem odstavku 64. člena jasno določa, da če v pogodbi ozaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne smenaložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena 27 tegazakona. »Tako varstvo delavcev je predvideno zaradi možnosti kombinacije zaposlitev skrajšim delovnim časom pri več delodajalcih, saj bi bila ta možnost z obveznostjo delavca,da opravlja čezmerno delo pri posameznem delodajalcu otežena. Zato delodajalec tudi nesme naložiti delavcu dodatnega dela v primerih, ki sicer upravičujejo odreditev nadurnegadela.« (Bečan in drugi, 2008, str. 285).V skladu s šesto alinejo drugega odstavka 145. člena delavcu, ki dela krajši delovni čas vskladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenemzavarovanju ali drugimi predpisi, delodajalec ne sme naložiti dela preko polnegadelovnega časa.• ZAMENJAVA NA DELOVNEM MESTU IN DELITEV DELOVNEGA MESTAZDR ne vsebuje posebnih določb o tej obliki zaposlovanja. Zamenjava na delovnem mestuali delitev delovnega mesta je novost ZUTD 80/2010, ki jo je uvedel v 29. členu, kotukrep aktivne politike zaposlovanja. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov inštipendije v okviru ukrepov APZ pa izvaja nadomeščanje na delovnem mestu in delitevdelovnega mesta ter usposabljanje in izobraževanje.Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta je novost, ki naj biprispevala k večji mobilnosti in prožnosti na trgu dela (MDDSZ, 2012).»Delitev delovnega mesta je prožna oblika dela, ki je v slovenskem pravnem redu slabozaznavna. Gre za institut, kjer si eno delovno mesto delita dva delavca, oba pa delata skrajšim delovnim časom. Torej dva ali več ljudi si deli delo s polnim delovnim časom,delijo si tudi plačilo, čas počitnic in druge ugodnosti glede na čas dela, ki jih vsak od njihopravi. Ta oblika dela je najbolj razširjena v distribuciji, gostinstvu, bančništvu in drugihstoritvah. Ta oblika zaposlitve je z vidika stroškov delodajalca precej nestimulativna.Delodajalci menijo, da prožne oblike dela, kot je delo za krajši delovni čas, na računvisokih davkov za delodajalca predstavljajo prevelik strošek, da bi podjetja na ta načinpovečevala fleksibilnost. Podjetja obdobja povečanega obsega dela rešujejo znajemanjem cenejše študentske delovne sile.« (Združenje delodajalcev Slovenije, 2009,str. 7).27 144. člen ureja dodatno delo v primeru naravne in druge nesreče. In sicer določa, da je delavec dolžan opravljati delopreko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa na svojem delovnem mestu ali druga dela v zvezi zodpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje.Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda(ZDR 42/2002, 144. člen). Novela ZDR iz leta 2007 nadomešča v 144. členu besede »na svojem delovnem mestu« zbesedami »v skladu s pogodbo o zaposlitvi«. redakcijske narave in odpravljajo nedoslednost pri uporabi pojmov (ZDR103/2007, 144. člen).69