razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
jih delavec lahko uresničuje istočasno v obeh ali več delovnih razmerjih. Iz te določbe jetudi razvidno, da že sam zakon obvezuje delodajalca, da morajo delavcu zagotovitisočasno izrabo upravičenih odsotnosti, torej tudi v primeru če način izrabe letnegadopusta in drugih odsotnosti z dela ni dovolj natančno opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.V četrtem odstavku 65. člena gre za izrecno zakonsko obveznost delavca. Ta odstavekdoloča, da so obveznosti delodajalca in delavca o delovnem času, o načinu izrabe letnegadopusta in o drugih odsotnostih z dela, sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnimčasom, seveda poleg obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi v skladu z 29. členom. TudiŠtelcer (2008, str. 237) je zapisal, da je ta določba pomembna, ker je neutemeljenopričakovati, da bi se vse prizadete stranke skupno dogovarjale glede teh vprašanj v oblikivečpartitnega dogovora. Bečanova in drugi (2008, str. 290) navajajo, da tudi delavec, kikombinira zaposlitve s krajšim delovnim časom pri več delodajalcih, ima pri vsakemdelodajalcu pravico do regresa za letni dopust v sorazmerju z delovnim časom, zakaterega je sklenjena posamezna pogodba o zaposlitvi. Torej tudi za njih velja določba64. člena ZDR-A, ki spreminja oziroma dodaja glede na staro opredelitev v ZDR 42/2002novo opredelitev na koncu četrtega odstavka tega člena.• DOPOLNILNO DELOZDR iz leta 1990 je prispeval k prožnosti delovnih razmerij z možnostjo dopolnilnega dela.47. člen omenjenega zakona je namreč določal možnost, da delavec, ki dela polni delovničas, sme izjemoma delati v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar največtretjino polnega delovnega časa, po prejšnjem soglasju organizacije oziroma delodajalca,kjer je zaposlen polni delovni čas, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih,znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del. Torej če vsebuje polni delovni čas pridelodajalcu največ možnih 42 ur na teden, lahko opravi delavec največ 14 ur na tedendopolnilnega dela pri drugem delodajalcu. Delavcu preneha delovno razmerje po iztekudogovorjenega časa, ali če je umaknjeno soglasje organizacije oziroma delodajalca, kjer jedelavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.Novi ZDR iz leta 2002 pa v prvem odstavku 146. člena določa novosti in natančnejšoureditev glede trajanja dopolnilnega dela, zakon pa tudi določa novost v drugem odstavkutega člena. Gre za delovno razmerje s krajšim delovnim časom, ki ga sklene delavec zdrugim delodajalcem, in sicer delavec, ki ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polnidelovni čas, vendar največ za osem ur na teden. Torej nova zakonodaja skrajšujemožnost opravljanja dopolnilnega dela iz največ 14 na največ 8 ur na teden. Torej novaomejitev je absolutna, določena pa je s tem namenom, da se prepreči prekomernaobremenitev delavca.Tako kot v prejšnji ureditvi določa, da to delo lahko opravlja po poprejšnjem soglasjudelodajalcev − prejšnji je določal samo delodajalca, pri katerem je zaposlen s polnimdelovnim časom. To pa zato, ker lahko delavec po 65. členu ZDR 42/2002 dela pri enemali več delodajalcih s krajšim delovnim časom in tako doseže polni delovni čas. Dopolnilno64
delo delavcev po 146. členu, ki delajo polni delovni čas pri enem ali več delodajalcih, in kismejo delati pri drugem delodajalcu še največ 8 ur tedensko, je usklajeno z direktivo omaksimalnem delovnem času.Novi ZDR iz leta 2002 v 146. členu podobno kot prejšnja ureditev v ZDR 14/90 omejujedopolnilno delo, s tem da dopušča le za opravljanje določenih poklicev oziroma del: če greza opravljanje deficitarnih poklicev 25 po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanjevzgojno-izobraževalnih, kulturno - umetniških in raziskovalnih del. Zakon omejujedopolnilno delo s tem ko določa, da veže na predhodno soglasje delodajalca oziromadelodajalcev, pri katerih je zaposlen za polni delovni čas, omejitev pa je tudi časovna.Drugi odstavek 146. člena natančno določa, kar prejšnja ureditev ZDR 14/90 ni določala,da je obvezna sestavina prej omenjene pogodbe o zaposlitvi, seveda poleg obveznihsestavin pogodbe o zaposlitvi po 29. členu, določitev načina uresničevanja pravic inobveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pridelodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom. S tem se prispevadelovnopravnemu varstvu teh delavcev.Torej delavec za dopolnilno delo sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom,le-ta pa se lahko sklene za določen ali nedoločen čas (Krašovec, 2008, str. 535).Prvi odstavek 164. člena ZDR 42/2002 določa, da delavec izrabi letni dopust pridelodajalcu, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe, razen če se z delodajalcem nedogovorita drugače. Novela ZDR-A pa v novem 162. členu ZDR v skladu z načelomsorazmernosti določa, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi zdrugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega deladopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočemkoledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Torej novelaZDR-A v skladu z načelom sorazmernosti določa, da je vsak delodajalec dolžan zagotovitidelavcu izrabo sorazmernega dela dopusta upoštevajoč trajanje zaposlitve delavca prinjem. Novost poleg sorazmernosti zagotavlja več pravičnosti pri pokrivanju stroškovizrabe dopusta v razmerju med starim in novim delodajalcem.Glede prenehanja delovnega razmerja velja ista opredelitev kot po prejšnji ureditvi, le daše dodaja, da preneha veljati v skladu s tem zakonom. Torej za njeno prenehanjesmiselno veljajo in se uporabljajo določbe ZDR, ki urejajo prenehanje pogodbe o zaposlitviza nedoločen ali določen čas.25 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje letno objavlja seznam najbolj iskanih poklicev. S pojmom »deficitarni poklici«označujemo pomanjkanje določenih kadrov. Omenjeni zavod analizo tovrstnih poklicev pripravlja s pomočjo podatkovdelodajalskih povpraševanj, podatkov povprečnega števila brezposelnih in podatkov o številu izdanih dovoljenj.65
- Page 28 and 29: 2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 46 and 47: Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 64 and 65: delovnopravne stroke in drugi kompl
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 70 and 71: tedensko ter neguje in varuje otrok
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 74 and 75: Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
- Page 80 and 81: • DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
- Page 82 and 83: › ponovno odmero starostne pokojn
- Page 84 and 85: 31. člen ZUTD natančno opredeljuj
- Page 86 and 87: ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
- Page 88 and 89: edno zaposlene skladno s predpisi o
- Page 90 and 91: mest, ki se bodo organizirala, pogo
- Page 92 and 93: V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
- Page 94 and 95: S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
- Page 96 and 97: stavkajo in v primerih, ko je upora
- Page 98 and 99: 4.2.5.2 Specializirane agencije za
- Page 100 and 101: Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
- Page 102 and 103: • OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
- Page 104 and 105: ne velja. Ta določba omogoča, da
- Page 106 and 107: ugodnejše, kot jih določa ta zako
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
- Page 114 and 115: azporeditve, začetka in konca delo
- Page 116 and 117: predpisuje, da mora delodajalec, č
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
- Page 120 and 121: 5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
- Page 124 and 125: kot kriterij za ugotavljanje prese
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
delo delavcev po 146. členu, ki delajo polni delovni čas pri enem ali več delodajalcih, in kismejo delati pri drugem delodajalcu še največ 8 ur tedensko, je usklajeno z direktivo omaksimalnem delovnem času.Novi ZDR iz leta 2002 v 146. členu podobno kot prejšnja ureditev v ZDR 14/90 omejujedopolnilno delo, s tem da dopušča le <strong>za</strong> opravljanje določenih poklicev oziroma del: če gre<strong>za</strong> opravljanje deficitarnih poklicev 25 po podatkih <strong>za</strong>voda <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje ali <strong>za</strong> opravljanjevzgojno-izobraževalnih, kulturno - umetniških in raziskovalnih del. Zakon omejujedopolnilno delo s tem ko določa, da veže na predhodno soglasje delodajalca oziromadelodajalcev, pri katerih je <strong>za</strong>poslen <strong>za</strong> polni delovni čas, omejitev pa je tudi časovna.Drugi odstavek 146. člena natančno določa, kar prejšnja ureditev ZDR 14/90 ni določala,da je obvezna sestavina prej omenjene pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi, seveda poleg obveznihsestavin pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi po 29. členu, določitev načina uresničevanja pravic inobveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pridelodajalcih, pri katerih je <strong>za</strong>poslen s polnim delovnim časom. S tem se prispevadelovnopravnemu varstvu teh delavcev.Torej delavec <strong>za</strong> dopolnilno delo sklene pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi s krajšim delovnim časom,le-ta pa se lahko sklene <strong>za</strong> določen ali nedoločen čas (Krašovec, 2008, str. 535).Prvi odstavek 164. člena ZDR 42/2002 določa, da delavec izrabi letni dopust pridelodajalcu, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe, razen če se z delodajalcem nedogovorita drugače. Novela ZDR-A pa v novem 162. členu ZDR v skladu z načelomsorazmernosti določa, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi zdrugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan <strong>za</strong>gotoviti izrabo sorazmernega deladopusta glede na trajanje <strong>za</strong>poslitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočemkoledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Torej novelaZDR-A v skladu z načelom sorazmernosti določa, da je vsak delodajalec dolžan <strong>za</strong>gotovitidelavcu izrabo sorazmernega dela dopusta upoštevajoč trajanje <strong>za</strong>poslitve delavca prinjem. Novost poleg sorazmernosti <strong>za</strong>gotavlja več pravičnosti pri pokrivanju stroškovizrabe dopusta v razmerju med starim in novim delodajalcem.Glede prenehanja delovnega razmerja velja ista opredelitev kot po prejšnji ureditvi, le daše dodaja, da preneha veljati v skladu s tem <strong>za</strong>konom. Torej <strong>za</strong> njeno prenehanjesmiselno veljajo in se uporabljajo določbe ZDR, ki urejajo prenehanje pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi<strong>za</strong> nedoločen ali določen čas.25 Zavod Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje letno objavlja seznam najbolj iskanih poklicev. S pojmom »deficitarni poklici«označujemo pomanjkanje določenih kadrov. Omenjeni <strong>za</strong>vod analizo tovrstnih poklicev pripravlja s pomočjo podatkovdelodajalskih povpraševanj, podatkov povprečnega števila brezposelnih in podatkov o številu izdanih dovoljenj.65
Change language