razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

Krašovec (2008, str. 215) pojasnjuje, da gre pri nedeljivih pravicah predvsem zaminimalni letni dopust, vključno z dodatnimi dnevi letnega dopusta, višino dodatkov zadelo v posebnih pogojih dela ter dodatka za delovno dobo, odsotnosti z dela iz osebnihrazlogov, pravico do izobraževanja in usposabljanja ter poklicnega napredovanja terpravico do povračila stroškov prevoza na in z dela.› Pravice delavcev, ki se zagotavljajo v polnem obsegu 24 (omenjen je le letnidopust, ker se navezuje na letni dopust, ki se zagotavlja v sorazmernem obsegu).- Letni dopustZDR iz leta 1990 je v 56. členu določil, da ima delavec pravico do letnega dopusta vminimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajšidelovni čas od polnega. Po 57. členu pa ima delavec pravico izrabiti letni dopust, ko mupreteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, ne glede nato, alidelavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavec izrabi letni dopustv organizaciji oziroma pri delodajalcu, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe.Novi ZDR iz leta 2002 in njegova novela iz leta 2007 pa v četrtem odstavku 64. členadoloča, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159.členom tega zakona. Ta člen glede na staro opredelitev v 56. členu podaljšuje na najmanjštiri tedne (prejšnja določba je določala 18 dni), ne glede na to, ali dela polni delovni časali krajši delovni čas od polnega in dodaja stavek, da je minimalno število dni letnegadopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.161. člen ureja pridobitev pravice do letnega dopusta. Vsebuje enako določbo kot staraopredelitev v 57. členu.Predlog ZDR 2012 s spremembo prvega odstavka, po novem 154. členu želi jasnopoudariti, da delavec s tem, ko sklene delovno razmerje, pridobi tudi pravico do letnegadopusta. V spremenjeni drugi odstavek se vključuje pravilo oziroma pogoj za pridobitevpravice do celotnega letnega dopusta. Določa se, da ima delavec v posameznemkoledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v temcelotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enemdelodajalcu ali je brez prekinitve zaposlen pri več delodajalcih. V skladu s predlogom ZDR2012 je v prvem odstavku novega 155. člena določeno, da se s kolektivno pogodbo alipogodbo o zaposlitvi lahko določi daljši letni dopust, kot gre delavcu na podlagi 154.člena. Na novo pa se določa zgornja meja trajanja letnega dopusta na največ 35 dni. Vzvezi z obveščanjem glede odmere letnega dopusta se predlaga rešitev, ki bo omogočilaizvedbo tega obveščanja tudi z uporabo informacijske tehnologije, če uporaboinformacijske tehnologije delavcu zagotavlja in nalaga delodajalec. S tem pa se prispeva knižjim administrativnim obremenitvam (MDDSZ, 2012).24 Omenjen je le letni dopust, ker se navezuje na letni dopust, ki se zagotavlja v sorazmernem obsegu.60

› Pravice, ki se zagotavljajo v sorazmernem obsegu- Odmori, počitki, dopusti54. člen ZDR 14/90 je določil, da imajo delavci, ki delajo s krajšim delovnim časompravico do odmora v sorazmerju s časom prebitim na delu. ZDR 42/2002, 103/2007 pa vdrugem odstavku 154. člena natančno določa, da delavec, ki dela krajši delovni čas vskladu s 64. ali 66. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico doodmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Zakonvsebuje tudi novo določbo in sicer v drugem odstavku 196. člena jasno določa, da imadelavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti in dela najmanj štiri ure in pol na dan, pravico doodmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.- Pravica do sorazmernega letnega dopustaZDR iz leta 1990 je določal, da če delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja zapridobitev pravice do letnega dopusta, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času,prebitem na delu. Delavec izrabi letni dopust v organizaciji oziroma pri delodajalcu, kjer jepridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organizacijioziroma pri delodajalcu, mu je organizacija oziroma delodajalec, pri katerem mu jeprenehalo delovno razmerje, v skladu z 59. členom, dolžan zagotoviti najmanj sorazmernidel letnega dopusta, preostali del pa organizacija oziroma delodajalec, kjer je delavec nanovo sklenil delovno razmerje.Novi ZDR iz leta 2002 pa v 162. členu prispeva k natančnejši opredelitvi. In sicer določa,da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznemkoledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobilpravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekomroka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, če mudelovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Zakon še vsebujedoločbo, da se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovicadneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.V praksi prihaja do številnih nejasnosti glede zagotavljanja pravice do letnega dopusta vprimeru menjave zaposlitve med koledarskim letom. Zato se v noveli ZDR-A spremembenanašajo na dopolnitev 162. člena, ki sicer določa splošna pravila glede pridobitve pravicedo izrabe sorazmernega dela dopusta. Nov drugi odstavek določa posebno pravilo vprimeru, ko delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugimdelodajalcem, in sicer je v tem primeru vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izraboletnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve, možen pa je tudidrugačen dogovor z delodajalcem.Novela ZDR iz leta 2007 dodaja novosti k 4. odstavku 64. člena, ki je opredeljuje, da imadelavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v61

› Pravice, ki se <strong>za</strong>gotavljajo v sorazmernem obsegu- Odmori, počitki, dopusti54. člen ZDR 14/90 je določil, da imajo delavci, ki delajo s krajšim delovnim časompravico do odmora v sorazmerju s časom prebitim na delu. ZDR 42/2002, 103/2007 pa vdrugem odstavku 154. člena natančno določa, da delavec, ki dela krajši delovni čas vskladu s 64. ali 66. členom tega <strong>za</strong>kona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico doodmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Zakonvsebuje tudi novo določbo in sicer v drugem odstavku 196. člena jasno določa, da imadelavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti in dela najmanj štiri ure in pol na dan, pravico doodmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.- Pravica do sorazmernega letnega dopustaZDR iz leta 1990 je določal, da če delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja <strong>za</strong>pridobitev pravice do letnega dopusta, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času,prebitem na delu. Delavec izrabi letni dopust v organi<strong>za</strong>ciji oziroma pri delodajalcu, kjer jepridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organi<strong>za</strong>cijioziroma pri delodajalcu, mu je organi<strong>za</strong>cija oziroma delodajalec, pri katerem mu jeprenehalo delovno razmerje, v skladu z 59. členom, dolžan <strong>za</strong>gotoviti najmanj sorazmernidel letnega dopusta, preostali del pa organi<strong>za</strong>cija oziroma delodajalec, kjer je delavec nanovo sklenil delovno razmerje.Novi ZDR iz leta 2002 pa v 162. členu prispeva k natančnejši opredelitvi. In sicer določa,da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta <strong>za</strong> vsak mesec dela v posameznemkoledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobilpravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekomroka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, če mudelovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Zakon še vsebujedoločbo, da se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovicadneva <strong>za</strong>okroži na cel dan letnega dopusta.V praksi prihaja do številnih nejasnosti glede <strong>za</strong>gotavljanja pravice do letnega dopusta vprimeru menjave <strong>za</strong>poslitve med koledarskim letom. Zato se v noveli ZDR-A spremembenanašajo na dopolnitev 162. člena, ki sicer določa splošna pravila glede pridobitve pravicedo izrabe sorazmernega dela dopusta. Nov drugi odstavek določa posebno pravilo vprimeru, ko delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi z drugimdelodajalcem, in sicer je v tem primeru vsak delodajalec dolžan delavcu <strong>za</strong>gotoviti izraboletnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje <strong>za</strong>poslitve, možen pa je tudidrugačen dogovor z delodajalcem.Novela ZDR iz leta 2007 dodaja novosti k 4. odstavku 64. člena, ki je opredeljuje, da imadelavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v61

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!