razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
Krašovec (2008, str. 215) pojasnjuje, da gre pri nedeljivih pravicah predvsem zaminimalni letni dopust, vključno z dodatnimi dnevi letnega dopusta, višino dodatkov zadelo v posebnih pogojih dela ter dodatka za delovno dobo, odsotnosti z dela iz osebnihrazlogov, pravico do izobraževanja in usposabljanja ter poklicnega napredovanja terpravico do povračila stroškov prevoza na in z dela.› Pravice delavcev, ki se zagotavljajo v polnem obsegu 24 (omenjen je le letnidopust, ker se navezuje na letni dopust, ki se zagotavlja v sorazmernem obsegu).- Letni dopustZDR iz leta 1990 je v 56. členu določil, da ima delavec pravico do letnega dopusta vminimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajšidelovni čas od polnega. Po 57. členu pa ima delavec pravico izrabiti letni dopust, ko mupreteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, ne glede nato, alidelavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavec izrabi letni dopustv organizaciji oziroma pri delodajalcu, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe.Novi ZDR iz leta 2002 in njegova novela iz leta 2007 pa v četrtem odstavku 64. členadoloča, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159.členom tega zakona. Ta člen glede na staro opredelitev v 56. členu podaljšuje na najmanjštiri tedne (prejšnja določba je določala 18 dni), ne glede na to, ali dela polni delovni časali krajši delovni čas od polnega in dodaja stavek, da je minimalno število dni letnegadopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.161. člen ureja pridobitev pravice do letnega dopusta. Vsebuje enako določbo kot staraopredelitev v 57. členu.Predlog ZDR 2012 s spremembo prvega odstavka, po novem 154. členu želi jasnopoudariti, da delavec s tem, ko sklene delovno razmerje, pridobi tudi pravico do letnegadopusta. V spremenjeni drugi odstavek se vključuje pravilo oziroma pogoj za pridobitevpravice do celotnega letnega dopusta. Določa se, da ima delavec v posameznemkoledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v temcelotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enemdelodajalcu ali je brez prekinitve zaposlen pri več delodajalcih. V skladu s predlogom ZDR2012 je v prvem odstavku novega 155. člena določeno, da se s kolektivno pogodbo alipogodbo o zaposlitvi lahko določi daljši letni dopust, kot gre delavcu na podlagi 154.člena. Na novo pa se določa zgornja meja trajanja letnega dopusta na največ 35 dni. Vzvezi z obveščanjem glede odmere letnega dopusta se predlaga rešitev, ki bo omogočilaizvedbo tega obveščanja tudi z uporabo informacijske tehnologije, če uporaboinformacijske tehnologije delavcu zagotavlja in nalaga delodajalec. S tem pa se prispeva knižjim administrativnim obremenitvam (MDDSZ, 2012).24 Omenjen je le letni dopust, ker se navezuje na letni dopust, ki se zagotavlja v sorazmernem obsegu.60
› Pravice, ki se zagotavljajo v sorazmernem obsegu- Odmori, počitki, dopusti54. člen ZDR 14/90 je določil, da imajo delavci, ki delajo s krajšim delovnim časompravico do odmora v sorazmerju s časom prebitim na delu. ZDR 42/2002, 103/2007 pa vdrugem odstavku 154. člena natančno določa, da delavec, ki dela krajši delovni čas vskladu s 64. ali 66. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico doodmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Zakonvsebuje tudi novo določbo in sicer v drugem odstavku 196. člena jasno določa, da imadelavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti in dela najmanj štiri ure in pol na dan, pravico doodmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.- Pravica do sorazmernega letnega dopustaZDR iz leta 1990 je določal, da če delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja zapridobitev pravice do letnega dopusta, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času,prebitem na delu. Delavec izrabi letni dopust v organizaciji oziroma pri delodajalcu, kjer jepridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organizacijioziroma pri delodajalcu, mu je organizacija oziroma delodajalec, pri katerem mu jeprenehalo delovno razmerje, v skladu z 59. členom, dolžan zagotoviti najmanj sorazmernidel letnega dopusta, preostali del pa organizacija oziroma delodajalec, kjer je delavec nanovo sklenil delovno razmerje.Novi ZDR iz leta 2002 pa v 162. členu prispeva k natančnejši opredelitvi. In sicer določa,da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznemkoledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobilpravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekomroka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, če mudelovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Zakon še vsebujedoločbo, da se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovicadneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.V praksi prihaja do številnih nejasnosti glede zagotavljanja pravice do letnega dopusta vprimeru menjave zaposlitve med koledarskim letom. Zato se v noveli ZDR-A spremembenanašajo na dopolnitev 162. člena, ki sicer določa splošna pravila glede pridobitve pravicedo izrabe sorazmernega dela dopusta. Nov drugi odstavek določa posebno pravilo vprimeru, ko delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugimdelodajalcem, in sicer je v tem primeru vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izraboletnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve, možen pa je tudidrugačen dogovor z delodajalcem.Novela ZDR iz leta 2007 dodaja novosti k 4. odstavku 64. člena, ki je opredeljuje, da imadelavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v61
- Page 24 and 25: misel, da pomeni potreba po delu ve
- Page 26 and 27: azmerja. Glede na zgodovino razvoja
- Page 28 and 29: 2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 46 and 47: Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 64 and 65: delovnopravne stroke in drugi kompl
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 70 and 71: tedensko ter neguje in varuje otrok
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
- Page 78 and 79: jih delavec lahko uresničuje isto
- Page 80 and 81: • DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
- Page 82 and 83: › ponovno odmero starostne pokojn
- Page 84 and 85: 31. člen ZUTD natančno opredeljuj
- Page 86 and 87: ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
- Page 88 and 89: edno zaposlene skladno s predpisi o
- Page 90 and 91: mest, ki se bodo organizirala, pogo
- Page 92 and 93: V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
- Page 94 and 95: S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
- Page 96 and 97: stavkajo in v primerih, ko je upora
- Page 98 and 99: 4.2.5.2 Specializirane agencije za
- Page 100 and 101: Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
- Page 102 and 103: • OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
- Page 104 and 105: ne velja. Ta določba omogoča, da
- Page 106 and 107: ugodnejše, kot jih določa ta zako
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
- Page 114 and 115: azporeditve, začetka in konca delo
- Page 116 and 117: predpisuje, da mora delodajalec, č
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
- Page 120 and 121: 5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
› Pravice, ki se <strong>za</strong>gotavljajo v sorazmernem obsegu- Odmori, počitki, dopusti54. člen ZDR 14/90 je določil, da imajo delavci, ki delajo s krajšim delovnim časompravico do odmora v sorazmerju s časom prebitim na delu. ZDR 42/2002, 103/2007 pa vdrugem odstavku 154. člena natančno določa, da delavec, ki dela krajši delovni čas vskladu s 64. ali 66. členom tega <strong>za</strong>kona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico doodmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Zakonvsebuje tudi novo določbo in sicer v drugem odstavku 196. člena jasno določa, da imadelavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti in dela najmanj štiri ure in pol na dan, pravico doodmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.- Pravica do sorazmernega letnega dopustaZDR iz leta 1990 je določal, da če delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja <strong>za</strong>pridobitev pravice do letnega dopusta, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času,prebitem na delu. Delavec izrabi letni dopust v organi<strong>za</strong>ciji oziroma pri delodajalcu, kjer jepridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organi<strong>za</strong>cijioziroma pri delodajalcu, mu je organi<strong>za</strong>cija oziroma delodajalec, pri katerem mu jeprenehalo delovno razmerje, v skladu z 59. členom, dolžan <strong>za</strong>gotoviti najmanj sorazmernidel letnega dopusta, preostali del pa organi<strong>za</strong>cija oziroma delodajalec, kjer je delavec nanovo sklenil delovno razmerje.Novi ZDR iz leta 2002 pa v 162. členu prispeva k natančnejši opredelitvi. In sicer določa,da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta <strong>za</strong> vsak mesec dela v posameznemkoledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobilpravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekomroka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, če mudelovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Zakon še vsebujedoločbo, da se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovicadneva <strong>za</strong>okroži na cel dan letnega dopusta.V praksi prihaja do številnih nejasnosti glede <strong>za</strong>gotavljanja pravice do letnega dopusta vprimeru menjave <strong>za</strong>poslitve med koledarskim letom. Zato se v noveli ZDR-A spremembenanašajo na dopolnitev 162. člena, ki sicer določa splošna pravila glede pridobitve pravicedo izrabe sorazmernega dela dopusta. Nov drugi odstavek določa posebno pravilo vprimeru, ko delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi z drugimdelodajalcem, in sicer je v tem primeru vsak delodajalec dolžan delavcu <strong>za</strong>gotoviti izraboletnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje <strong>za</strong>poslitve, možen pa je tudidrugačen dogovor z delodajalcem.Novela ZDR iz leta 2007 dodaja novosti k 4. odstavku 64. člena, ki je opredeljuje, da imadelavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v61