razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
tedensko ter neguje in varuje otroka. Zakon za 48. členom dodaja 48. a, ki določa pravicodo plačila prispevkov za socialno varnost, 48. b, ki ureja pravico pri negi in varstvu dvehotrok, in 48. c člen, ki je med pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo,med drugim vnesel tudi novost za enega izmed staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege invarstva štirih ali več otrok. Starš, ki se odloči za to, ima pravico do plačila prispevkov zasocialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšegaotroka. Z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2001 innjegovimi novelami se spodbuja delo s krajšim delovnim časom tudi pri skrbi za osebe stelesnimi in duševnimi motnjami.Zakon o starševskem varstvu iz leta 2001 v 6. členu in njegove novele do leta 2006,določa širok krog zavarovancev za starševsko varstvo, med katere spadajo tudisamozaposleni. Zavarovancem pripadajo pravice do starševskega dopusta, starševskeganadomestila ter zgoraj omenjene pravice iz naslova krajšega delovnega časa. AvtorjaVielle in Walthery (2003) ugotavljata, da sta pravici do starševskega dopusta instarševskega nadomestila indikator varnosti pri fleksibilnosti predvsem poklicnih potižensk, kadar se odločijo skrbeti za svoje otroke. Pravico do starševskega dopusta imajovsi zavarovanci po tem zakonu ne glede na trajanje pogodbe o zaposlitvi in obsegdelovnega časa in vse samozaposlene osebe. Za fleksibilne delavce je po ZSDP iz leta2001 in njegovimi novelami ugodno urejena tudi pravica do starševskega nadomestila.ZSDP prispeva k fleksibilnosti, s tem da omogoča v skladu s 25. členom, da oče prekinepoklicno pot in pretežni del očetovskega dopusta izrabi do 8. leta otrokove starosti.Vendar nima pravice do pripadajočega nadomestila, ampak mu v skladu s 40. členomdržava plačuje prispevke za socialna zavarovanja od minimalne plače. Torej je v slabšempoložaju glede varnosti dohodka.Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom glede na staro možnost v ZDR iz leta 1990na novo ureja ZDR iz leta 2002. Novosti ZDR iz leta 2002 in novela Zakona iz leta 2007dodajata novi določbi, ki prispevata k boljšemu in lažjemu usklajevanju osebnega,družinskega in poklicnega življenja. S pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom sezagotavlja delavcem lažje in boljše usklajevanje osebnega, družinskega in poklicnegaživljenja. 3. odstavek 187. člena ZDR 42/2002 določa, da mora delodajalec delavcemomogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Sklenitev delovnegarazmerja s krajšim delovnim časom pa delodajalcem omogoča fleksibilnost zaposlovanja vskladu s potrebami delovnega ali proizvodnega procesa. Novela ZDR 2007 dodaja novtretji odstavek 147. člena, ki ureja razporejanje delovnega časa. Ta odstavek prispeva kspodbudam za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Če delavec v času trajanjadelovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenjapredlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevajepotrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Novost ne zagotavlja, da bokljub utemeljenosti delavčevega predloga delodajalec ugodil njegovi želji po spremembidelovnega časa, še najmanj takrat, če sprememba pomeni motnjo v organizaciji dela;kaže na želeni trend urejevanje delovnega razmerja v Evropi, ki naj temelji namedsebojnem spoštovanju in usklajevanju želja in potreb pogodbenih partnerjev.56
• Sklenitev delovnega razmerja s krajšim delovnim časom45. člen ZDR iz leta 1990 je določil, da lahko delavka sklene delovno razmerje oziromaima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj odpolovice polnega delovnega časa, kadar terjajo koristi predšolskega otroka. V drugemodstavku pa določa, da po prenehanju razloga za delo s krajšim delovnim časom, začnedelavka opravljati delo s polnim delovnim časom. Ta člen vsebuje omejitev mejedelovnega časa na najmanj polovico polnega delovnega časa, zato je s tem zagotovljenamanjša prožnost pri sklepanju teh pogodb. Drugače je po novi zakonodaji iz leta 2002.Pomemben je 46. člen ZDR iz leta 1990, ki je določal, da se lahko delovno razmerje skrajšim delovnim časom sklene, če je to v interesu delavca in organizacije oziromadelodajalca, ter ko je to družbeno in ekonomsko smotrno glede na naravo in organizacijodela ali izrabo delovnega časa ali glede na posebne potrebe zaposlovanja.Torej ta določba prispeva k uvajanju prožnosti delovnih razmerij, ki omogočajosposobnost trga, da ustvari takšne pogodbe o zaposlitvi, ki ustrezajo povpraševanjudelodajalcev in delojemalcev.Po novem ZDR iz leta 2002 je pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom opredeljenav poglavju posebne pogodbe, in sicer v členih od 64. do 66. člena. Nova zakonodajaprispeva k urejanju pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z vrsto novih določb.Vsebuje natančne določbe glede sklenitve te pogodbe, kar prejšnji zakon ni natančnejeurejal.Pogodba se sklepa na enak način kot pogodba o zaposlitvi s polnim delovnim časom intudi sestavine pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom so enake, kot pri pogodbi spolnim delovnim časom.Nova je določba 23. člena ZDR 42/2002. Ta v 4. odstavku določa, da mora delodajalec, kiima zaposlene delavce s krajšim delovnim časom in zaposluje na prosta delovna mesta spolnim delovnim časom, o prostih delovnih mestih oziroma o javni objavi prostih delovnihmest pravočasno obvestiti delavce na oglasnem mestu na sedežu delodajalca. Ta člendelavcu omogoča, da je v primeru, ko delo, ki ga opravlja delavec izgubi naravozačasnosti, obveščen o tem s strani delodajalca, s tem pa je zagotovljena tudi lažjaprehodnost iz atipične oblike zaposlitve v tipično. S tem pa se prispeva tudi k prožnostidelovnih razmerij oziroma zaposlovanja.Kot je že bilo omenjeno, novela ZDR-A iz leta 2007 razširja pravno podlago za uporaboprožnih oblik zaposlovanja, in sicer predvsem z »vrsto« dela. Le-ta spreminja četrti člen,ga dopolnjuje z obveznostjo, da mora delodajalec obvestiti tudi začasne delavce o prostihdelih oziroma o objavi prostih del za nedoločen čas ali s polnim delovnim časom 23 .23 Glej poglavje 3.457
- Page 22 and 23: Za zbiranje podatkov je bila uporab
- Page 24 and 25: misel, da pomeni potreba po delu ve
- Page 26 and 27: azmerja. Glede na zgodovino razvoja
- Page 28 and 29: 2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 46 and 47: Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 64 and 65: delovnopravne stroke in drugi kompl
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 74 and 75: Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
- Page 78 and 79: jih delavec lahko uresničuje isto
- Page 80 and 81: • DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
- Page 82 and 83: › ponovno odmero starostne pokojn
- Page 84 and 85: 31. člen ZUTD natančno opredeljuj
- Page 86 and 87: ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
- Page 88 and 89: edno zaposlene skladno s predpisi o
- Page 90 and 91: mest, ki se bodo organizirala, pogo
- Page 92 and 93: V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
- Page 94 and 95: S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
- Page 96 and 97: stavkajo in v primerih, ko je upora
- Page 98 and 99: 4.2.5.2 Specializirane agencije za
- Page 100 and 101: Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
- Page 102 and 103: • OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
- Page 104 and 105: ne velja. Ta določba omogoča, da
- Page 106 and 107: ugodnejše, kot jih določa ta zako
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
- Page 114 and 115: azporeditve, začetka in konca delo
- Page 116 and 117: predpisuje, da mora delodajalec, č
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
tedensko ter neguje in varuje otroka. Zakon <strong>za</strong> 48. členom dodaja 48. a, ki določa pravicodo plačila prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost, 48. b, ki ureja pravico pri negi in varstvu dvehotrok, in 48. c člen, ki je med pravice, ki izhajajo iz <strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> starševsko varstvo,med drugim vnesel tudi novost <strong>za</strong> enega izmed staršev, ki <strong>za</strong>pusti trg dela <strong>za</strong>radi nege invarstva štirih ali več otrok. Starš, ki se odloči <strong>za</strong> to, ima pravico do plačila prispevkov <strong>za</strong>socialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšegaotroka. Z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2001 innjegovimi novelami se spodbuja delo s krajšim delovnim časom tudi pri skrbi <strong>za</strong> osebe stelesnimi in duševnimi motnjami.Zakon o starševskem varstvu iz leta 2001 v 6. členu in njegove novele do leta 2006,določa širok krog <strong>za</strong>varovancev <strong>za</strong> starševsko varstvo, med katere spadajo tudisamo<strong>za</strong>posleni. Zavarovancem pripadajo pravice do starševskega dopusta, starševskeganadomestila ter zgoraj omenjene pravice iz naslova krajšega delovnega časa. AvtorjaVielle in Walthery (2003) ugotavljata, da sta pravici do starševskega dopusta instarševskega nadomestila indikator varnosti pri fleksibilnosti predvsem poklicnih potižensk, kadar se odločijo skrbeti <strong>za</strong> svoje otroke. Pravico do starševskega dopusta imajovsi <strong>za</strong>varovanci po tem <strong>za</strong>konu ne glede na trajanje pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi in obsegdelovnega časa in vse samo<strong>za</strong>poslene osebe. Za fleksibilne delavce je po ZSDP iz leta2001 in njegovimi novelami ugodno urejena tudi pravica do starševskega nadomestila.ZSDP prispeva k fleksibilnosti, s tem da omogoča v skladu s 25. členom, da oče prekinepoklicno pot in pretežni del očetovskega dopusta izrabi do 8. leta otrokove starosti.Vendar nima pravice do pripadajočega nadomestila, ampak mu v skladu s 40. členomdržava plačuje prispevke <strong>za</strong> socialna <strong>za</strong>varovanja od minimalne plače. Torej je v slabšempoložaju glede varnosti dohodka.Pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi s krajšim delovnim časom glede na staro možnost v ZDR iz leta 1990na novo ureja ZDR iz leta 2002. Novosti ZDR iz leta 2002 in novela Zakona iz leta 2007dodajata novi določbi, ki prispevata k boljšemu in lažjemu usklajevanju osebnega,družinskega in poklicnega življenja. S pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi s krajšim delovnim časom se<strong>za</strong>gotavlja delavcem lažje in boljše usklajevanje osebnega, družinskega in poklicnegaživljenja. 3. odstavek 187. člena ZDR 42/2002 določa, da mora delodajalec delavcemomogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Sklenitev delovnegarazmerja s krajšim delovnim časom pa delodajalcem omogoča fleksibilnost <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> vskladu s potrebami delovnega ali proizvodnega procesa. Novela ZDR 2007 dodaja novtretji odstavek 147. člena, ki ureja razporejanje delovnega časa. Ta odstavek prispeva kspodbudam <strong>za</strong> usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Če delavec v času trajanjadelovnega razmerja <strong>za</strong>radi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenjapredlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevajepotrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Novost ne <strong>za</strong>gotavlja, da bokljub utemeljenosti delavčevega predloga delodajalec ugodil njegovi želji po spremembidelovnega časa, še najmanj takrat, če sprememba pomeni motnjo v organi<strong>za</strong>ciji dela;kaže na želeni trend urejevanje delovnega razmerja v Evropi, ki naj temelji namedsebojnem spoštovanju in usklajevanju želja in potreb pogodbenih partnerjev.56