razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

POVZETEKPravna ureditev delovnih razmerij v Sloveniji se je od sprejetja Ustave RS večkratspremenila zaradi različnih ciljev. Prožnost zaposlovanja je širok pojem in ga sestavlja večvrst elementov. V magistrskem delu je raziskano pravno urejanje delovnih razmerij od leta1990, v smeri krepitve prožnosti delovnih razmerij. Analizirane in predstavljene so tudidoločbe zakonov, ki na podlagi prožnejših ureditev prispevajo tudi k ustrezni varnosti.Zaradi zelo širokega področja je magistrska naloga osredotočena na oblike prožnegazaposlovanja, ki so urejene v temeljnem zakonu na področju individualnega delovnegaprava v Republiki Sloveniji, to je Zakonu o delovnih razmerjih in predstavljajo posebneoziroma atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja. Glede na zgodovinorazvoja teh oblik pa so omenjeni tudi nekateri drugi zakoni, ki so urejali te oblike douveljavitve v Zakonu o delovnih razmerjih ali pa jih po novem urejajo samostojno.Temeljni zakon iz vidika urejanja delovnih razmerij je Zakon o delovnih razmerjih, zelopomembno vlogo na prožnost delovnih razmerij pa ima tudi Zakon o urejanju trga dela,zato so večinoma obravnavane določbe teh dveh zakonov, seveda pa tudi določbe drugihzakonov, ki dopolnjujejo oziroma podrobneje urejajo določena področja. Z vidika urejanjaprožnih oblik zaposlovanja so poleg določb o posebnostih pogodb o zaposlitvi pomembnein zato analizirane še določbe zakona, ki urejajo postopek sklenitve pogodbe o zaposlitvi.V širšem smislu obsega izraz prožno oziroma fleksibilno zaposlovanje tudi oblike dela zneenakomerno razporeditvijo delovnega časa, saj tudi možnosti, ki jih zakonodaja nudidelodajalcem in delavcem v okviru različnega razporejanja delovnega časa pomembnovplivajo na prožnost delovnih razmerij. Analizirane so tudi določbe Zakona o delovnihrazmerjih in Zakona o urejanju trga dela, ki urejajo prenehanja oziroma odpoved pogodbeo zaposlitvi, z vidika prožnosti pa je pomemben poslovni odpovedni razlog. Na podlagianalize podatkov Evropske komisije, Statističnega urada Republike Slovenije, InšpektorataRepublike Slovenije za delo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in drugihinternetnih virov je analizirano tudi dejansko izvajanje prožnih oblik zaposlovanja vSloveniji in tudi primerjalno z EU – 27. Prožnost zaposlitve se meri z različnimi kazalniki.Najpogostejša sta zaposlitev za določen čas in zaposlitev z delovnim časom, krajšim odpolnega. Zaradi širine naslovnega področja je primerjalna analiza v nalogi omejena, insicer na začasne zaposlitve in zaposlitve s krajšim delovnim časom v Sloveniji in primerjaviz urejenostjo v Zvezni republiki Nemčiji. Na kratko so povzete spremembe začasnega delav nekaterih državah članicah (Španija, Avstrija, Nizozemka, Italija). V povezavi zupravičenostjo do dela s krajšim delovnim časom je predstavljeno pametnejše upravljanjevarnosti zaposlitve z notranjo fleksibilnostjo v Nemčiji. Zaradi hitre širitve zagotavljanjadelavcev prek agencij v Sloveniji, so analizirane tudi agencije za posredovanje dela drugimuporabnikom in začasno delo preko agencij za zagotavljanje dela v Nemčiji.Iz raziskave so ugotovljene spremembe in dopolnitve, ki pomembno prispevajo k prožnejšiureditvi delovnih razmerij, torej je bil eden izmed temeljnih ciljev pravne ureditve delovnihrazmerij, krepitev prožnosti delovnih razmerij. Iz podatkov o uporabi začasnih pogodb, sv