razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
delovnopravne stroke in drugi kompleksnejši analitični pristopi bolj ali manj prezrti.Spoznanja in rezultati delovnopravnih analiz veljavne delovne zakonodaje so med drugimobjavljeni v dvanajstih letnikih znanstvene revije za delovno pravo in socialno varnost,Delavci in delodajalci, ISSN: 1580-6316, na katera pa se izhodišča za reformo trga dela nesklicujejo.« (Kresal Šoltes, 2012, str. 1508).MDDSZ je junija 2012 objavilo izhodišča za reformo trga dela, kamor spadajo tudispremembe oblik dela, z vpeljavo koncepta enotne pogodbe za nedoločen čas. Možnostizaposlitve za določen čas ostanejo le še v izjemnih primerih, ki temeljijo na objektivnihrazlogih. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas je mogoče izjemoma skleniti tudi iz razlogapovečanega obsega dela (MDDSZ, 2012, str. 3). » Zaposlovanje za določen čas sedodatno omejuje s formalno obveznostjo navedbe razloga zaposlitve za določen čas vpogodbi o zaposlitvi ter zaostritvijo časovnega omejevanja dela po pogodbi o zaposlitvi zadoločen čas. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas je določeno z objektivnimipogoji, kakršni so potek določenega datuma, dokončanje določene naloge ali nastopposebnega dogodka (Direktiva 1999/70/ES), delavec pa bi imel ob prenehanju pravico doodpravnine pod enakimi pogoji kot zaposleni za nedoločen čas.« (MDDSZ, 2012, str. 5).Vendar se že predlagajo nove spremembe, novi predlog pa naj bi odpravil dosedanjikoncept enotne pogodbe za nedoločen čas, s tremi obdobji in uvedel le eno obdobje sposkusnim delom kot doslej. Ostale pa naj bi kvote, ki bi delodajalce zavezovale, da bi jihbilo od vseh pogodb o zaposlitvi na leto le deset odstotkov sklenjenih za določen čas(MDDSZ, 2012).Vse te spremembe je MDDSZ objavilo v predlogu sprememb Zakona o delovnih razmerjihin so tudi v magistrski nalogi predstavljene v ustreznih poglavjih.4.2.2 POGODBA ZA OPRAVLJANJE DELA NA DOMU• Zgodovina pravne ureditvePomembna je Konvencija št. 177 o delu na domu, ki jo je leta 1996 na svojem 83.zasedanju pripravila Generalna konferenca MOD, čeprav je Republika Slovenija ni sprejelain sicer zaradi enakega obravnavanja delavcev na domu z ostalimi delavci, ki delajo nasedežu delodajalca. Na zasedanju pa je bilo sprejeto tudi Priporočilo MOD št. 183 o deluna domu.Konvencija MOD št 177 o delu na domu v povezavi s Priporočilom št. 183 o delu na domudoloča, da se morajo v zvezi z enakostjo obravnavanja spoštovati predvsem pravice doorganiziranja in kolektivnega dogovarjanja, varnosti in zdravja pri delu, plačila, socialnevarnosti in zaščiti materinstva, zaščite za primer prenehanja delovnega razmerja,usposabljanja in spoštovati minimalno starost za sklenitev delovnega razmerja in delovničas. V 7. členu konvencija tudi določa, da nacionalni zakoni in predpisi o varnosti inzdravju pri delu veljajo tudi za delo na domu, z upoštevanjem njegovih posebnihznačilnosti in morajo se določiti pogoji, ko se lahko delo ali raba sredstev prepove.50
Priporočilo MOD št. 183 o delu na domu določa, da naj države članice za potrebenacionalne politike dela na domu vodijo natančno evidenco o vodenju dela na domu. Všestem poglavju določa, da naj se v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso določijonajnižje plačilne tarife za opravljanje dela na domu, delavcem se mora zagotoviti tudisocialna varnost, v primeru prenehanja delovnega razmerja morajo delavci na domuuživati enake pravice in zaščito, kot je zagotovljena ostalim delavcem.› Že Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja 60/89 in 42/90 je urejal delo nadomu. V četrtem odstavku 17. člena je določal, da dela delovnega mesta opravlja delavecpraviloma v organizaciji, če pa narava dela dopušča jih pa lahko opravlja tudi doma. Iztega lahko sklepamo, da je delo na domu opredeljeno kot izjema. Ni ga uvrstil kot atipičnoobliko rednega dela, ampak ga je uvrstil v poglavje o razporejanju delavcev.› Zakon o delovnih razmerjih oz. tako imenovani Republiški zakon o delovnih razmerjih14/90 in spremembe je poglavje o delu na domu uredil v 26. do 28. členu.»Slovenija je, kot izvedbeni podprogram Akcijskega programa zaposlovanja za leti 2000 in2001 sprejela tudi Operativni program uvajanja dela na domu in dela na daljavo ter s temstorila prvi korak za hitrejši razvoj novih oblik dela. Projekt uvajanja dela na daljavopodpira in sofinancira Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Z razvojem in hitroširitvijo dela na daljavo se tudi za Slovenijo odpirajo večje možnosti, da postanekonkurenčno gospodarstvo, ki bo zmožno doseči trajno prosperiteto (rast, razvoj),izboljšati in povečati možnosti zaposlovanja ter za zaposlene zagotoviti večjo socialnovarnost.« (Horvat, 2000, str. 19).Po novem ureja pogodbo o delu na domu ZDR 42/2002 in novela ZDR-A v poglavjuPosebnosti pogodb o zaposlitvi in sicer v 67. do 71. členu.ZDR iz leta 2002 je preveč vsebinsko poenostavil institut dela na domu, pri čemer jepovsem prezrl sodobne oblike opravljanja dela na domu, predvsem delo na daljavo. Tepomanjkljivosti je odpravila novela ZDR-A. Predlagajo pa se že tudi spremembe ZDR 2012in sicer zaradi jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacijdela na domu z uporabo informacijske tehnologije, kar je predstavljeno v nadaljevanju.• Pogoji za opravljanje dela na domu, kraj opravljanja delaŽe ZDR iz leta 1990 je določal, organizacija oziroma delodajalec lahko organizira delo nadomu, če narava dela to dopušča. V drugem odstavku 26. člena je določal, da se lahkokot dela na domu opravljajo le dela, ki sodijo v dejavnost organizacije oziroma delodajalcaali so z njo v neposredni zvezi. 27. člen zakona pa prepušča določitev pogojev in načinaopravljana dela na domu ter uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev na domukolektivni pogodbi oziroma splošnim aktom.Ta zakon je določil definicijo dela na domu in odpravil izjemo opravljanja dela na domu,ko to dopušča narava dela. Torej na domu se lahko opravljajo le dela, ki sodijo v51
- Page 14 and 15: KAZALO PONAZORITEVKAZALO TABELTabel
- Page 16 and 17: sklepa za nedoločen čas in za pol
- Page 18 and 19: Belopavlovičeva (2011, str. 1156)
- Page 22 and 23: Za zbiranje podatkov je bila uporab
- Page 24 and 25: misel, da pomeni potreba po delu ve
- Page 26 and 27: azmerja. Glede na zgodovino razvoja
- Page 28 and 29: 2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 46 and 47: Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 70 and 71: tedensko ter neguje in varuje otrok
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 74 and 75: Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
- Page 78 and 79: jih delavec lahko uresničuje isto
- Page 80 and 81: • DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
- Page 82 and 83: › ponovno odmero starostne pokojn
- Page 84 and 85: 31. člen ZUTD natančno opredeljuj
- Page 86 and 87: ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
- Page 88 and 89: edno zaposlene skladno s predpisi o
- Page 90 and 91: mest, ki se bodo organizirala, pogo
- Page 92 and 93: V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
- Page 94 and 95: S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
- Page 96 and 97: stavkajo in v primerih, ko je upora
- Page 98 and 99: 4.2.5.2 Specializirane agencije za
- Page 100 and 101: Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
- Page 102 and 103: • OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
- Page 104 and 105: ne velja. Ta določba omogoča, da
- Page 106 and 107: ugodnejše, kot jih določa ta zako
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
delovnopravne stroke in drugi kompleksnejši analitični pristopi bolj ali manj prezrti.Spoznanja in rezultati delovnopravnih analiz veljavne delovne <strong>za</strong>konodaje so med drugimobjavljeni v dvanajstih letnikih znanstvene revije <strong>za</strong> delovno pravo in socialno varnost,Delavci in delodajalci, ISSN: 1580-6316, na katera pa se izhodišča <strong>za</strong> reformo trga dela nesklicujejo.« (Kresal Šoltes, 2012, str. 1508).MDDSZ je junija 2012 objavilo izhodišča <strong>za</strong> reformo trga dela, kamor spadajo tudispremembe oblik dela, z vpeljavo koncepta enotne pogodbe <strong>za</strong> nedoločen čas. Možnosti<strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> določen čas ostanejo le še v izjemnih primerih, ki temeljijo na objektivnihrazlogih. Pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas je mogoče izjemoma skleniti tudi iz razlogapovečanega obsega dela (MDDSZ, 2012, str. 3). » Zaposlovanje <strong>za</strong> določen čas sedodatno omejuje s formalno obveznostjo navedbe razloga <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> določen čas vpogodbi o <strong>za</strong>poslitvi ter <strong>za</strong>ostritvijo časovnega omejevanja dela po pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong>določen čas. Prenehanje pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas je določeno z objektivnimipogoji, kakršni so potek določenega datuma, dokončanje določene naloge ali nastopposebnega dogodka (Direktiva 1999/70/ES), delavec pa bi imel ob prenehanju pravico doodpravnine pod enakimi pogoji kot <strong>za</strong>posleni <strong>za</strong> nedoločen čas.« (MDDSZ, 2012, str. 5).Vendar se že predlagajo nove spremembe, novi predlog pa naj bi odpravil dosedanjikoncept enotne pogodbe <strong>za</strong> nedoločen čas, s tremi obdobji in uvedel le eno obdobje sposkusnim delom kot doslej. Ostale pa naj bi kvote, ki bi delodajalce <strong>za</strong>vezovale, da bi jihbilo od vseh pogodb o <strong>za</strong>poslitvi na leto le deset odstotkov sklenjenih <strong>za</strong> določen čas(MDDSZ, 2012).Vse te spremembe je MDDSZ objavilo v predlogu sprememb Zakona o delovnih razmerjihin so tudi v magistrski nalogi predstavljene v ustreznih poglavjih.4.2.2 POGODBA ZA OPRAVLJANJE DELA NA DOMU• Zgodovina pravne ureditvePomembna je Konvencija št. 177 o delu na domu, ki jo je leta 1996 na svojem 83.<strong>za</strong>sedanju pripravila Generalna konferenca MOD, čeprav je Republika Slovenija ni sprejelain sicer <strong>za</strong>radi enakega obravnavanja delavcev na domu z ostalimi delavci, ki delajo nasedežu delodajalca. Na <strong>za</strong>sedanju pa je bilo sprejeto tudi Priporočilo MOD št. 183 o deluna domu.Konvencija MOD št 177 o delu na domu v pove<strong>za</strong>vi s Priporočilom št. 183 o delu na domudoloča, da se morajo v zvezi z enakostjo obravnavanja spoštovati predvsem pravice doorganiziranja in kolektivnega dogovarjanja, varnosti in zdravja pri delu, plačila, socialnevarnosti in <strong>za</strong>ščiti materinstva, <strong>za</strong>ščite <strong>za</strong> primer prenehanja delovnega razmerja,usposabljanja in spoštovati minimalno starost <strong>za</strong> sklenitev delovnega razmerja in delovničas. V 7. členu konvencija tudi določa, da nacionalni <strong>za</strong>koni in predpisi o varnosti inzdravju pri delu veljajo tudi <strong>za</strong> delo na domu, z upoštevanjem njegovih posebnihznačilnosti in morajo se določiti pogoji, ko se lahko delo ali raba sredstev prepove.50
Change language