razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

je delavcu izrečen varstveni, varnostni in vzgojni ukrep, zaradi katerega ne sme opravljatidela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, je dolžan opravljati tudi delo, ki neustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, dokler takaprepoved traja.»Poslovodni organ oziroma delodajalec na podlagi dokumentiranega in strokovnoutemeljenega predloga sprejme za delavca, za katerega se ugotovi, da nima potrebnegaznanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen oziroma,ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, sklep o razporeditvi delavca na drugo delovnomesto ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim. O prenehanju delovnega razmerjaomenjenega delavca odloča pristojni organ v organizaciji na predlog poslovnega organaoziroma delodajalec po predhodni ugotovitvi, da v organizaciji oziroma pri delodajalcu nidrugega ustreznega dela za tega delavca. Pristojni organ odloči o ugovoru zoper sklep orazporeditvi oziroma o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ugotovitve komisije, kijo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrstopoklica. V komisiji lahko sodelujejo tudi zunanji člani, če v organizaciji ni delavcev zustrezno izobrazbo«. (ZDR 14/90, 23. člen).ZDR 14/90 je v 25. členu določal, da se s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktomlahko določijo primeri in pogoji, pod katerimi je mogoče razporediti delavca na delo izkraja v kraj brez njegove privolitve. Vendar se za razporeditev delavca iz kraja v kraj nešteje, če je dejavnost organizacije oziroma delodajalca takšne narave, da se pretežni deldejavnosti opravlja zunaj poslovnih prostorov organizacije oziroma delodajalca (promet inzveze, gradbeništvo, montažna dela ipd.), ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, kise opravlja zunaj sedeža organizacije oziroma delodajalca. S to določbo se prispeva kprožnosti delovnih razmerij.O opravljanju del oziroma razporeditvi delavcev zaradi opravljanja del v primerih izjemnihokoliščin je govoril omenjeni ZDR iz leta 1990 v 22. in 23. členu. V drugem odstavku 22.člena je opredeljeval, da se pod izjemne okoliščine štejejo naravne in druge nesreče.Sprememba kraja opravljanja dela pa je bila določena v 25. členu. Novi ZDR iz leta 2002pa združuje opravljanje drugega dela in spremembo kraja opravljanja dela v enem členu,in sicer v 171. členu.171. člen novega zakona (42/2002) ureja spremembo dela zaradi naravnih in drugihnesreč. Zakon jasno določa, da se lahko v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se takanesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudiali premoženje delodajalca, vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo ozaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo takeokoliščine.Hiršl in Ceglar Ključevšek (2010, str. 24) pojasnjujeta, da je z vidika prožnosti delovnegarazmerja je v pogodbi o zaposlitvi poleg opredelitve delovnega časa bistvena opredelitevkraja opravljanja dela. Če ta ni v pogodbi o zaposlitvi drugače opredeljen, se v skladu s 4.48