razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

objave. V četrti alineji omenja tudi zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi trajanajveč tri mesece v koledarskem letu, torej glede na ZDR 14/90 podaljšuje rok iz 60 dnina največ tri mesece, ki je veljaven za možnost sklenitve pogodbe brez predhodne objave.V peti alineji po novem omenja zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcuopravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas in všesti alineji ureja možnost sklenitve brez predhodne objave v primeru zaposlitev zadoločen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe inpotrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnemzakonu. S tem se prispeva k novim primerom poenostavitve postopka zaposlovanja in stem k prožnosti te oblike zaposlitve. ZDR iz leta 2002 pa tudi odpravlja možnost sklenitvebrez predhodne objave za zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnegadelavca. Le-to možnost pa ponovno uveljavlja novela ZDR-A iz leta 2007.Novela zakona ZDR-A iz leta 2007, pa prispeva k poenostavitvi postopka sklenitvepogodbe o zaposlitvi brez javne objave, tako da dodaja v četrti alineji, da se pogodba ozaposlitvi sklene brez predhodne objave za zaposlitev za določen čas za nadomeščanjezačasno odsotnega delavca. Peta alineja prispeva k jasnejši zakonski opredelitvi sklenitvepogodbe brez javne objave. Saj na koncu pete alineje določa oziroma nadalje pojasnjuje,da zaposlitev za nedoločen čas ni mogoča v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjegaodstavka 20. člena tega zakona, ki določa možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi zadoločen čas, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanjedela.• Elementi časa v pogodbi o zaposlitvi za določen časZDR iz leta 1990 je v drugem odstavku 17. člena določil, da delovno razmerje za določenčas preneha s pretekom časa, predvidenega za izvršitev dela, s pretekom določenega časaoziroma z dnem, ko se vrne odsotni delavec.41. člen ZDR iz leta 1990 je jasno določil pravice sezonskih delavcev. V skladu zomenjenim členom lahko delavec, ki v delovnem razmerju za določen čas opravljasezonska dela brez presledka najmanj tri mesece v letu in opravi pri tem več dela, kot jedoločeno za delo s polnim delovnim časom, zahteva, da se mu ure preračunajo v delovnedni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se štejejo delavcu v delovnodobo, kot če bi jih prebil na delu, vendar pa sme skupen delovni čas med letom dosegatidelovno dobo največ 12 mesecev. Zaposleni za določen čas imajo tudi pravice iz socialnevarnosti.S sprejetjem ZDR leta 2002 so novost časovne omejitve sklepanja teh pogodb inprepoved njihovega veriženja. To izhaja iz 2. odstavka 53. člena omenjenega zakona, kidoloča, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi zadoločen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljšikot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v nekaterih primerih (druge 16 ,16 Nadomeščanje začasno odsotnega delavca (ZDR, 52. člen),39