razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

Spremembe in dopolnitve ZDR (2007) so razširile pravno podlago za uporabo prožnihoblik zaposlovanja. Ena od novosti je opredelitev »vrste dela« v pogodbi o zaposlitvi.Uvedba oziroma podrobnejša ureditev vrste dela, ki je že prej posredno izhajala iz zakona,je bistvena novost, ki so jo prinesle spremembe ZDR iz leta 2007. Vrsta dela je zasnovanaz namenom povečati notranjo prožnost, tako da delodajalcem omogoči da delojemalcemv skladu z operativnimi potrebami in brez spreminjanja pogodbe o zaposlitvi nalagajonove dolžnosti in naloge. »Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pa mora delavec izpolnjevatipogoje za zaposlitev za delo – na delovnem mestu ali za vrsto dela, ki ga bo zavezanopravljati po pogodbi o zaposlitvi. Temu sledijo tudi spremembe številnih drugih členovZDR, ki v dikciji v različnih povezavah uporabljajo le »delovno mesto« in s tem nakazujejona omejene možnosti zaposlitve za širše opredeljeno delo. Namen teh sprememb jevzpostaviti pravne podlage, da bi se pogodba o zaposlitvi lahko sklepala za širšeopredeljeno delo, kar bo vplivalo tudi na potrebe po uporabi skrajnih možnosti zaodpuščanje delavcev pri ugotovljenih presežkih (Tomc, str. 1285).»Vsebina uvajanja prožnosti v sfero delovnih razmerij je tudi v deregulaciji inindividualizaciji delovnih pogojev, za kar se zavzemajo predvsem delodajalci.« (Vodovnik,2001, str. 343).Iz raziskave je mogoče ugotoviti, da se ponovno predvidevajo spremembe ZDR 42/2002,103/2007 v smeri povečanja prožne varnosti. Z vidika večje prožnosti pa je predvidenauporaba informacijske tehnologije pri zaposlovanju. Predvidevajo se tudi spremembeZUTD, s katerimi bi se tudi prispevalo k odpravi administrativnih ovir. Raziskava kaže, dapravna ureditev sledi mednarodnim ureditvam MOD in ES, s katerimi se prispeva kzagotavljanju čim boljših delovnih in življenjskih pogojev, kot tudi mednarodnimzahtevam, ki Sloveniji nalagajo, da sprejeme vse ustrezne ukrepe za varstvo pravice dodostojnega dela, zlasti delovno zakonodajo z ustreznim varstvom zaposlitve in dostojnimidelovnimi pogoji.Kljub ugotovitvam v obravnavanem obdobju, da spremembe omenjenih zakonov vplivajona povečanje prožnost zaposlovanja, je na podlagi predlaganih sprememb ZDR in ZUTDmoč ugotoviti, da se da še veliko postoriti na tem področju. Če bodo predlaganespremembe uresničene, bo zakonodaja še pospešila uvajanje koncepta prožne varnostina slovenski trg dela in družbo.32

4 VRSTE IN UREJENOST POGODB O ZAPOSLITVI PO DELOVNIZAKONODAJI OD LETA 1990»Prožnost organiziranja delovnega procesa je v veliki meri odvisna od pogodbe ozaposlitvi. Pri tem je potrebno izpostaviti dva vidika pogodbe o zaposlitvi v razmerju doprožnosti. Že sam Zakon o delovnih razmerjih pripoznava razločnost potreb delodajalcevglede na pestrost dejanskosti in zato dopušča pluralizem pogodb o zaposlitvi. Prvi vidikprožnosti pogodbe o zaposlitvi se torej nanaša na samo izbiro vrste pogodbe o zaposlitvi,drugi vidik pa na določitev vsebine posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi.« (Hiršl inCeglar Ključevšek, 2010, str. 19).4.1 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČASMnogi avtorji pojasnjujejo, da če se v delovnem procesu delodajalca pojavljajo dela, ki jihje treba kontinuirano opravljati, je zaposlitev delavca za nedoločen in iz tega izhajajočedelovno razmerje najbolj primerna oblika zaposlovanja.Sklenitev delovnega razmerja je že predstavljena v poglavju 4.Da se delovna razmerja v načelu sklepajo dolgoročno, je bilo razvidno tudi že iz 18. členaZDR iz leta 1990, ki je v prvem odstavku določal, da če se iz razlogov, ki so na straniorganizacije oziroma delodajalca, sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju zzakonom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerjeprenehati, se šteje, da je delavec skleni delovno razmerje za nedoločen čas. Torej vskladu s prvim odstavkom 18. člena se pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas uporabljatudi kot ukrep za nekatere kršitve delovnega prava. V drugem odstavku pa je določil, dače se začasno odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno razmerje preneha oziromače delo, za katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas,izgubi naravo začasnosti, lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju zanedoločen čas, če se tako sporazume z organizacijo oziroma delodajalcem.Osnova za urejanje delovnih razmerij je po ZDR 42/2002, 103/2007 pogodba o zaposlitviin je zelo pomemben 10. člen, ki oblikuje določbo, po kateri se pogodba o zaposlitvipraviloma sklepa za nedoločen čas. V skladu s prvim odstavkom 10. člena se pogodba ozaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. V drugemodstavku določa, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma, čepogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, sedomneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (ZDR, 10. člen).Tudi po ZDR 42/2002, 103/2007 je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas opredeljena kotukrep za nekatere kršitve delovnega prava. V 54. členu, ki ureja posledice nezakonito33

4 VRSTE IN UREJENOST POGODB O ZAPOSLITVI PO DELOVNIZAKONODAJI OD LETA 1990»Prožnost organiziranja delovnega procesa je v veliki meri odvisna od pogodbe o<strong>za</strong>poslitvi. Pri tem je potrebno izpostaviti dva vidika pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi v razmerju doprožnosti. Že sam Zakon o delovnih razmerjih pripoznava razločnost potreb delodajalcevglede na pestrost dejanskosti in <strong>za</strong>to dopušča pluralizem pogodb o <strong>za</strong>poslitvi. Prvi vidikprožnosti pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi se torej nanaša na samo izbiro vrste pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi,drugi vidik pa na določitev vsebine posameznih sestavin pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi.« (Hiršl inCeglar Ključevšek, 2010, str. 19).4.1 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČASMnogi avtorji pojasnjujejo, da če se v delovnem procesu delodajalca pojavljajo dela, ki jihje treba kontinuirano opravljati, je <strong>za</strong>poslitev delavca <strong>za</strong> nedoločen in iz tega izhajajočedelovno razmerje najbolj primerna oblika <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>.Sklenitev delovnega razmerja je že predstavljena v poglavju 4.Da se delovna razmerja v načelu sklepajo dolgoročno, je bilo razvidno tudi že iz 18. členaZDR iz leta 1990, ki je v prvem odstavku določal, da če se iz razlogov, ki so na straniorgani<strong>za</strong>cije oziroma delodajalca, sklene delovno razmerje <strong>za</strong> določen čas v nasprotju z<strong>za</strong>konom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerjeprenehati, se šteje, da je delavec skleni delovno razmerje <strong>za</strong> nedoločen čas. Torej vskladu s prvim odstavkom 18. člena se pogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> nedoločen čas uporabljatudi kot ukrep <strong>za</strong> nekatere kršitve delovnega prava. V drugem odstavku pa je določil, dače se <strong>za</strong>časno odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno razmerje preneha oziromače delo, <strong>za</strong> katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje <strong>za</strong> določen čas,izgubi naravo <strong>za</strong>časnosti, lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju <strong>za</strong>nedoločen čas, če se tako sporazume z organi<strong>za</strong>cijo oziroma delodajalcem.Osnova <strong>za</strong> urejanje delovnih razmerij je po ZDR 42/2002, 103/2007 pogodba o <strong>za</strong>poslitviin je zelo pomemben 10. člen, ki oblikuje določbo, po kateri se pogodba o <strong>za</strong>poslitvipraviloma sklepa <strong>za</strong> nedoločen čas. V skladu s prvim odstavkom 10. člena se pogodba o<strong>za</strong>poslitvi sklepa <strong>za</strong> nedoločen čas, če s tem <strong>za</strong>konom ni drugače določeno. V drugemodstavku določa, da če s pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma, čepogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, sedomneva, da je pogodba o <strong>za</strong>poslitvi sklenjena <strong>za</strong> nedoločen čas (ZDR, 10. člen).Tudi po ZDR 42/2002, 103/2007 je pogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> nedoločen čas opredeljena kotukrep <strong>za</strong> nekatere kršitve delovnega prava. V 54. členu, ki ureja posledice ne<strong>za</strong>konito33

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!