razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
Spremembe in dopolnitve ZDR (2007) so razširile pravno podlago za uporabo prožnihoblik zaposlovanja. Ena od novosti je opredelitev »vrste dela« v pogodbi o zaposlitvi.Uvedba oziroma podrobnejša ureditev vrste dela, ki je že prej posredno izhajala iz zakona,je bistvena novost, ki so jo prinesle spremembe ZDR iz leta 2007. Vrsta dela je zasnovanaz namenom povečati notranjo prožnost, tako da delodajalcem omogoči da delojemalcemv skladu z operativnimi potrebami in brez spreminjanja pogodbe o zaposlitvi nalagajonove dolžnosti in naloge. »Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pa mora delavec izpolnjevatipogoje za zaposlitev za delo – na delovnem mestu ali za vrsto dela, ki ga bo zavezanopravljati po pogodbi o zaposlitvi. Temu sledijo tudi spremembe številnih drugih členovZDR, ki v dikciji v različnih povezavah uporabljajo le »delovno mesto« in s tem nakazujejona omejene možnosti zaposlitve za širše opredeljeno delo. Namen teh sprememb jevzpostaviti pravne podlage, da bi se pogodba o zaposlitvi lahko sklepala za širšeopredeljeno delo, kar bo vplivalo tudi na potrebe po uporabi skrajnih možnosti zaodpuščanje delavcev pri ugotovljenih presežkih (Tomc, str. 1285).»Vsebina uvajanja prožnosti v sfero delovnih razmerij je tudi v deregulaciji inindividualizaciji delovnih pogojev, za kar se zavzemajo predvsem delodajalci.« (Vodovnik,2001, str. 343).Iz raziskave je mogoče ugotoviti, da se ponovno predvidevajo spremembe ZDR 42/2002,103/2007 v smeri povečanja prožne varnosti. Z vidika večje prožnosti pa je predvidenauporaba informacijske tehnologije pri zaposlovanju. Predvidevajo se tudi spremembeZUTD, s katerimi bi se tudi prispevalo k odpravi administrativnih ovir. Raziskava kaže, dapravna ureditev sledi mednarodnim ureditvam MOD in ES, s katerimi se prispeva kzagotavljanju čim boljših delovnih in življenjskih pogojev, kot tudi mednarodnimzahtevam, ki Sloveniji nalagajo, da sprejeme vse ustrezne ukrepe za varstvo pravice dodostojnega dela, zlasti delovno zakonodajo z ustreznim varstvom zaposlitve in dostojnimidelovnimi pogoji.Kljub ugotovitvam v obravnavanem obdobju, da spremembe omenjenih zakonov vplivajona povečanje prožnost zaposlovanja, je na podlagi predlaganih sprememb ZDR in ZUTDmoč ugotoviti, da se da še veliko postoriti na tem področju. Če bodo predlaganespremembe uresničene, bo zakonodaja še pospešila uvajanje koncepta prožne varnostina slovenski trg dela in družbo.32
4 VRSTE IN UREJENOST POGODB O ZAPOSLITVI PO DELOVNIZAKONODAJI OD LETA 1990»Prožnost organiziranja delovnega procesa je v veliki meri odvisna od pogodbe ozaposlitvi. Pri tem je potrebno izpostaviti dva vidika pogodbe o zaposlitvi v razmerju doprožnosti. Že sam Zakon o delovnih razmerjih pripoznava razločnost potreb delodajalcevglede na pestrost dejanskosti in zato dopušča pluralizem pogodb o zaposlitvi. Prvi vidikprožnosti pogodbe o zaposlitvi se torej nanaša na samo izbiro vrste pogodbe o zaposlitvi,drugi vidik pa na določitev vsebine posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi.« (Hiršl inCeglar Ključevšek, 2010, str. 19).4.1 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČASMnogi avtorji pojasnjujejo, da če se v delovnem procesu delodajalca pojavljajo dela, ki jihje treba kontinuirano opravljati, je zaposlitev delavca za nedoločen in iz tega izhajajočedelovno razmerje najbolj primerna oblika zaposlovanja.Sklenitev delovnega razmerja je že predstavljena v poglavju 4.Da se delovna razmerja v načelu sklepajo dolgoročno, je bilo razvidno tudi že iz 18. členaZDR iz leta 1990, ki je v prvem odstavku določal, da če se iz razlogov, ki so na straniorganizacije oziroma delodajalca, sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju zzakonom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerjeprenehati, se šteje, da je delavec skleni delovno razmerje za nedoločen čas. Torej vskladu s prvim odstavkom 18. člena se pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas uporabljatudi kot ukrep za nekatere kršitve delovnega prava. V drugem odstavku pa je določil, dače se začasno odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno razmerje preneha oziromače delo, za katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas,izgubi naravo začasnosti, lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju zanedoločen čas, če se tako sporazume z organizacijo oziroma delodajalcem.Osnova za urejanje delovnih razmerij je po ZDR 42/2002, 103/2007 pogodba o zaposlitviin je zelo pomemben 10. člen, ki oblikuje določbo, po kateri se pogodba o zaposlitvipraviloma sklepa za nedoločen čas. V skladu s prvim odstavkom 10. člena se pogodba ozaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. V drugemodstavku določa, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma, čepogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, sedomneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (ZDR, 10. člen).Tudi po ZDR 42/2002, 103/2007 je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas opredeljena kotukrep za nekatere kršitve delovnega prava. V 54. členu, ki ureja posledice nezakonito33
- Page 7: POVZETEKPravna ureditev delovnih ra
- Page 12 and 13: 4.2.3 POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠ
- Page 14 and 15: KAZALO PONAZORITEVKAZALO TABELTabel
- Page 16 and 17: sklepa za nedoločen čas in za pol
- Page 18 and 19: Belopavlovičeva (2011, str. 1156)
- Page 22 and 23: Za zbiranje podatkov je bila uporab
- Page 24 and 25: misel, da pomeni potreba po delu ve
- Page 26 and 27: azmerja. Glede na zgodovino razvoja
- Page 28 and 29: 2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 64 and 65: delovnopravne stroke in drugi kompl
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 70 and 71: tedensko ter neguje in varuje otrok
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 74 and 75: Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
- Page 78 and 79: jih delavec lahko uresničuje isto
- Page 80 and 81: • DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
- Page 82 and 83: › ponovno odmero starostne pokojn
- Page 84 and 85: 31. člen ZUTD natančno opredeljuj
- Page 86 and 87: ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
- Page 88 and 89: edno zaposlene skladno s predpisi o
- Page 90 and 91: mest, ki se bodo organizirala, pogo
- Page 92 and 93: V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
- Page 94 and 95: S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
4 VRSTE IN UREJENOST POGODB O ZAPOSLITVI PO DELOVNIZAKONODAJI OD LETA 1990»Prožnost organiziranja delovnega procesa je v veliki meri odvisna od pogodbe o<strong>za</strong>poslitvi. Pri tem je potrebno izpostaviti dva vidika pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi v razmerju doprožnosti. Že sam Zakon o delovnih razmerjih pripoznava razločnost potreb delodajalcevglede na pestrost dejanskosti in <strong>za</strong>to dopušča pluralizem pogodb o <strong>za</strong>poslitvi. Prvi vidikprožnosti pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi se torej nanaša na samo izbiro vrste pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi,drugi vidik pa na določitev vsebine posameznih sestavin pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi.« (Hiršl inCeglar Ključevšek, 2010, str. 19).4.1 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČASMnogi avtorji pojasnjujejo, da če se v delovnem procesu delodajalca pojavljajo dela, ki jihje treba kontinuirano opravljati, je <strong>za</strong>poslitev delavca <strong>za</strong> nedoločen in iz tega izhajajočedelovno razmerje najbolj primerna oblika <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>.Sklenitev delovnega razmerja je že predstavljena v poglavju 4.Da se delovna razmerja v načelu sklepajo dolgoročno, je bilo razvidno tudi že iz 18. členaZDR iz leta 1990, ki je v prvem odstavku določal, da če se iz razlogov, ki so na straniorgani<strong>za</strong>cije oziroma delodajalca, sklene delovno razmerje <strong>za</strong> določen čas v nasprotju z<strong>za</strong>konom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerjeprenehati, se šteje, da je delavec skleni delovno razmerje <strong>za</strong> nedoločen čas. Torej vskladu s prvim odstavkom 18. člena se pogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> nedoločen čas uporabljatudi kot ukrep <strong>za</strong> nekatere kršitve delovnega prava. V drugem odstavku pa je določil, dače se <strong>za</strong>časno odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno razmerje preneha oziromače delo, <strong>za</strong> katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje <strong>za</strong> določen čas,izgubi naravo <strong>za</strong>časnosti, lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju <strong>za</strong>nedoločen čas, če se tako sporazume z organi<strong>za</strong>cijo oziroma delodajalcem.Osnova <strong>za</strong> urejanje delovnih razmerij je po ZDR 42/2002, 103/2007 pogodba o <strong>za</strong>poslitviin je zelo pomemben 10. člen, ki oblikuje določbo, po kateri se pogodba o <strong>za</strong>poslitvipraviloma sklepa <strong>za</strong> nedoločen čas. V skladu s prvim odstavkom 10. člena se pogodba o<strong>za</strong>poslitvi sklepa <strong>za</strong> nedoločen čas, če s tem <strong>za</strong>konom ni drugače določeno. V drugemodstavku določa, da če s pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma, čepogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, sedomneva, da je pogodba o <strong>za</strong>poslitvi sklenjena <strong>za</strong> nedoločen čas (ZDR, 10. člen).Tudi po ZDR 42/2002, 103/2007 je pogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> nedoločen čas opredeljena kotukrep <strong>za</strong> nekatere kršitve delovnega prava. V 54. členu, ki ureja posledice ne<strong>za</strong>konito33