razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Predlog ZDR dopušča začasno opravljanje drugega ustreznega dela v navedenih primerihzaradi graditve fleksibilnosti pri izvajanju delovnih in poslovnih procesov, glede nadejanske potrebe, ki se pojavljajo v praksi in zaradi doseganja cilja preseganja zlorab, kise pojavljajo v praksi pri pogodbenem opredeljevanju dela, ki ga je delavec dolžanopraviti na podlagi pogodbe o zaposlitvi. S to spremembo se prispeva k prožnejšemuorganiziranju dela znotraj podjetja (MDDSZ, 2012).ZDR 14/90 je urejal tudi mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kotinstrument varnosti zaposlitve. Upravičujejo mirovanje, v katerem je delavec upravičen dovrnitve k delodajalcu. Pravica do vrnitve se zagotovi zakoncu delavca, ki je poslan vdiplomatsko ali konzularno predstavništvo v tujini. Ta pravica pa se lahko zagotovi tudizakoncu delavca, ki je poslan na delo v okviru mednarodnega tehničnega aliprosvetnokulturnega sodelovanja ali gospodarsko predstavništvo ter lastna in mešanapodjetja v tujini.ZDR 42/2002 v 51. členu uredil suspenz pogodbe o zaposlitvi. Institut suspenza pogodbeje torej bil v času stare delovne zakonodaje znan pod pojmom »mirovanje pravic inobveznosti iz delovnega razmerja«. Ta zakonodaja je naštevala tudi okoliščine, ki so domirovanja privedle. Pod izrazom suspenz je bil namreč urejen institut s popolnomadrugačnimi učinki, kot jih ureja Zakon o delovnih razmerjih 42/2002. Sedanji ZDR je polegsamega naziva instituta v primerjavi s staro ureditvijo drugače uredil tudi okoliščine, kiupravičujejo mirovanje in rok, v katerem je delavec upravičen do vrnitve k delodajalcu,smoter oz. namen, to je varstvo zaposlitve, pa ostaja nespremenjen.»Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice terobveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.« (ZDR, 2.Odst. 51. člena). Gre za neizpolnjevanje temeljne delavčeve obveznosti, vendar je izprvega in tretjega odstavka 51. člena mogoče razbrati, da delavcu pogodba o zaposlitvi nepreneha, temveč le miruje in oživi ob vrnitvi na delo, t. j. v roku pet dni po prenehanjurazlogov za nastop suspenza, sicer mu lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove(ZDR, 51. člen). Iz tretjega odstavka 51. člena, ki določa, »če se delavec v predpisanemroku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved, traja suspenzpogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi«, pa je mogoče razbrati, da suspenzdelavcu ne nudi absolutnega varstva zaposlitve, kajti med trajanjem suspenza je sicerizjemoma, ampak vendarle moč odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če nastopi razlog zaizredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.Z novelo ZDR iz leta 2007 se v delovno razmerje za nedoločen čas vključuje fleksibilnost,ki v interesu pogodbenih strank omogoča večje usklajevanje delovnih obveznosti terpoklicnih, družinskih in drugih interesnih dejavnosti in aktivnosti, s tem ko v 51. členu širirazloge za suspenz pogodbe o zaposlitvi. To je predstavljeno v poglavju 3.6, ki opredeljujepogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.30