razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

organizacijo oziroma k delodajalcu. V tem primeru se sklene delovno razmerje za določenčas. ZZZPB iz leta 2006 vsebuje isto določbo, ZUTD iz leta 2010 pa omenjene določbe 12.člena ne ureja več.• ZDR iz leta 2002 pa je v 24. členu uredil izjeme od obveznosti objave. Glede na starizakon, torej ZDR 14/90 dodaja nove primere, v četrti alineji podaljšuje primer, če gre zazaposlitev za določen čas iz 60 dni na največ tri mesece. Vsi ti primeri sklenitve pogodbe ozaposlitvi brez javne objave prispevajo še v večjih primerih k nekoliko poenostavljenemupostopku zaposlovanja. Omenjeni člen po novem tudi omogoča, da se pogodba ozaposlitvi lahko sklene brez javne objave, če gre za zaposlitev družinskih članovdelodajalca, ki je fizična oseba. Drugi odstavek 24. člena prispeva k jasnosti opredelitvedružinskih članov. Natančno opredeljuje kdo, se po tem členu štejejo za družinske člane 10 .ZDR 103/2007 (ZDR-A) v 8. členu spreminja 24. člen, ki določa izjeme od obveznostiobjave. V smislu zahtev po večji fleksibilnosti zaposlovanja se med izjemami od obveznostiobjave prostega delovnega mesta dodatno vključuje tudi primer nadomeščanja začasnoodsotnega delavca, kar je določal že ZDR iz leta 1990. Zaradi preprečevanja zlorab vpraksi pa je smiselno iz izjem od obveznosti objave izvzeti primere prehoda zaposlitev izdoločenega časa v nedoločen čas, če gre za nadomeščanje odsotnega delavca oziromazačasno zaposlitev v primeru neizpolnjevanja pogojev. V drugem odstavku se dodaja zadružinskega člana partner v registrirani istospolni skupnosti.S predlogom sprememb ZDR 2012 se predlagajo tudi spremembe 24. člena. Spremenjenačetrta alineja sledi načelu, da ni potrebna javna objava v vseh tistih primerih, ko je bila žeopravljena javna objava na podlagi prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pridedo spremembe pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (MDDSZ, 2012).Pogodbo o zaposlitvi je možno skleniti brez javne objave tudi v primeru pogodbe ozaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem, kadar sklepa tako pogodbo delodajalec zdelavcem, ki je pri delodajalcu že zaposlen za nedoločen čas. S temi predlaganimispremembami se prispeva k poenostavitvi in jasnosti pri postopku zaposlovanja.28. člen ZDR iz leta 2002, 103/2007 jasno določa pravice neizbranega kandidata. Ta člendoloča, da mora delodajalec v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestitineizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran (ZDR, 28. člen).S predlogom sprememb ZDR 2012 se tudi predlagajo spremembe v 28. členu, kjer sepredlaga možnost obveščanja neizbranega kandidata po elektronski poti na elektronskinaslov delavca. S poenostavitvijo teh postopkov se dosega cilj nižje administrativne inčasovne obremenitve podjetij (MDDSZ, 2012).10 zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjskiskupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,otroci, posvojenci in pastorki, starši – oče, mati, očim in mačeha, posvojitelj ter bratje in sestre (ZDR 42/2002, 2. odst. 42.člena).24

3.6 ZDRAVNIŠKI PREGLED, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE,VKLJUČITEV V OBVEZNA ZAVAROVANJADelodajalec mora neizbranega kandidata poslati na zdravniški pregled skladno s predpisi,ki urejajo varnost in zdravje pri delu ter skladno z oceno tveganja za delovno mesto, zakaterega sta sklenila pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora delavca predhodno pripravitina varno delo, kar pomeni, da mu zagotovi izobraževanje in usposabljanje (Združenjedelodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ, 2013).Torej so z vidika sklepanja delovnih razmerij pomembni tudi predpisi, ki urejajo varnost inzdravje pri delu. Že Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja iz leta 1989 (60/89)in ZVZD iz leta 1999 (56/99) sta določala, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvipotreben predhodni zdravstveni pregled kandidata, skladno z zahtevami za delovnomesto. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (60/1989) je v 8. členu določal,da lahko delovno razmerje sklene oseba, ki ima splošno zdravstveno zmožnost oziromatista oseba, ki ima zdravstveno sposobnost za opravljanje del na delovnem mestu.22. člen ZVZD (56/99) je določal, da mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglededelavcev. V drugem odstavku pa, da vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenihpregledov, predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim zadelo.Tudi ZDR (42/2002, 103/2007) in ZVZD-1 (43/2011) določata, da je pred sklenitvijopogodbe o zaposlitvi potreben predhodni zdravstveni pregled, skladno z zahtevami za todelovno mesto. Peti odstavek 26. člena ZDR jasno določa, da mora delodajalec izbranegakandidata, zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela nasvoje stroške, napotiti na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti inzdravju pri delu. V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZVZD-1 mora delodajaleczagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pridelu. Ta člen v nadaljevanju vsebuje natančnejšo določbo, saj določa, da minister,pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktupredpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov.Možno je pričakovati, da bi skladno s predlaganim Zakonom o malem delu, zaposlovanje»malih« delavcev še nekoliko bolj poenostavljeno, saj bo dolžan zdravstvene pregledezagotoviti posredovalec del in ne delodajalec, kot po sedaj veljavnem 36. členu ZVZD-1(43/2011). Malo delo je predstavljeno v nadaljevanju, in sicer v poglavju 4.3.1.3.»Po določilih 57. člena Ustave Republike Slovenije je izobraževanje svobodno z izjemoosnovnošolskega izobraževanja. To določilo relativizira obveznost zaposlenih, da seizobražujejo v skladu s potrebami delovnega procesa tako, da zoper tiste, ki odklanjajoizobraževanje, ni mogoče uveljavljati pravne odgovornosti. Neizpolnjevanje omenjeneobveznosti zaposlenih pa lahko ima zanje drugačne neugodne posledice, kot je na primeromejitev napredovanja, ugotavljanje, da oseba nima potrebnih znanj in zmožnosti zaopravljanje dela na delovnem mestu in druge. Pravica do izobraževanja, ki po ustavi25

3.6 ZDRAVNIŠKI PREGLED, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE,VKLJUČITEV V OBVEZNA ZAVAROVANJADelodajalec mora neizbranega kandidata poslati na zdravniški pregled skladno s predpisi,ki urejajo varnost in zdravje pri delu ter skladno z oceno tveganja <strong>za</strong> delovno mesto, <strong>za</strong>katerega sta sklenila pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi. Delodajalec mora delavca predhodno pripravitina varno delo, kar pomeni, da mu <strong>za</strong>gotovi izobraževanje in usposabljanje (Združenjedelodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ, 2013).Torej so z vidika sklepanja delovnih razmerij pomembni tudi predpisi, ki urejajo varnost inzdravje pri delu. Že Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja iz leta 1989 (60/89)in ZVZD iz leta 1999 (56/99) sta določala, da je pred sklenitvijo pogodbe o <strong>za</strong>poslitvipotreben predhodni zdravstveni pregled kandidata, skladno z <strong>za</strong>htevami <strong>za</strong> delovnomesto. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (60/1989) je v 8. členu določal,da lahko delovno razmerje sklene oseba, ki ima splošno zdravstveno zmožnost oziromatista oseba, ki ima zdravstveno sposobnost <strong>za</strong> opravljanje del na delovnem mestu.22. člen ZVZD (56/99) je določal, da mora delodajalec <strong>za</strong>gotoviti zdravstvene preglededelavcev. V drugem odstavku pa, da vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenihpregledov, predpiše minister, pristojen <strong>za</strong> zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim <strong>za</strong>delo.Tudi ZDR (42/2002, 103/2007) in ZVZD-1 (43/2011) določata, da je pred sklenitvijopogodbe o <strong>za</strong>poslitvi potreben predhodni zdravstveni pregled, skladno z <strong>za</strong>htevami <strong>za</strong> todelovno mesto. Peti odstavek 26. člena ZDR jasno določa, da mora delodajalec izbranegakandidata, <strong>za</strong>radi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti <strong>za</strong> opravljanje dela nasvoje stroške, napotiti na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti inzdravju pri delu. V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZVZD-1 mora delodajalec<strong>za</strong>gotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustre<strong>za</strong>jo tveganjem <strong>za</strong> varnost in zdravje pridelu. Ta člen v nadaljevanju vsebuje natančnejšo določbo, saj določa, da minister,pristojen <strong>za</strong> zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim <strong>za</strong> delo, v pod<strong>za</strong>konskem aktupredpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov.Možno je pričakovati, da bi skladno s predlaganim Zakonom o malem delu, <strong>za</strong>poslovanje»malih« delavcev še nekoliko bolj poenostavljeno, saj bo dolžan zdravstvene preglede<strong>za</strong>gotoviti posredovalec del in ne delodajalec, kot po sedaj veljavnem 36. členu ZVZD-1(43/2011). Malo delo je predstavljeno v nadaljevanju, in sicer v poglavju 4.3.1.3.»Po določilih 57. člena Ustave Republike Slovenije je izobraževanje svobodno z izjemoosnovnošolskega izobraževanja. To določilo relativizira obveznost <strong>za</strong>poslenih, da seizobražujejo v skladu s potrebami delovnega procesa tako, da zoper tiste, ki odklanjajoizobraževanje, ni mogoče uveljavljati pravne odgovornosti. Neizpolnjevanje omenjeneobveznosti <strong>za</strong>poslenih pa lahko ima <strong>za</strong>nje drugačne neugodne posledice, kot je na primeromejitev napredovanja, ugotavljanje, da oseba nima potrebnih znanj in zmožnosti <strong>za</strong>opravljanje dela na delovnem mestu in druge. Pravica do izobraževanja, ki po ustavi25

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!