12.07.2015 Views

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Pojem prožne varnosti je bil vpeljan v evropsko javno politiko z namenom uravnoteženjadviga fleksibilnih <strong>za</strong>poslitev s socialno in ekonomsko varnostjo (Lukič, 2010). Prožnost senanaša na fleksibilno organi<strong>za</strong>cijo dela, s katero je možno hitro in učinkovito obvladovatinove proizvodne potrebe in veščine, z ugodnejšim okoljem pa se lahko uskladi poklicno in<strong>za</strong>sebno življenje. Varnost, po drugi strani, pa je več kot le varnost na delovnem mestu.Tu govorimo o pridobivanju veščin, ki bodo ljudem omogočile napredovanje pri njihovemdelu in da bodo našli službo. Gre <strong>za</strong> omogočanje primernih nadomestil <strong>za</strong> brezposelnost,ki pripomorejo k reali<strong>za</strong>ciji tega prehoda. Torej, varnost <strong>za</strong>jema priložnosti <strong>za</strong>usposabljanje vseh delavcev, predvsem nizko kvalificiranih delavcev in starejših.Prožna varnost je pristop politike, ki skuša združiti prožnost trgov dela <strong>za</strong> delodajalce invarnost <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene. Koncept prožne varnosti <strong>za</strong>jema tudi prožnejšo ureditevdelovnih razmerij (atipične pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi, prožne oblike delovnega časa,enostavnejši postopki odpuščanja delavcev ipd.) ob hkratnem <strong>za</strong>gotavljanju minimalnevarnosti <strong>za</strong> delavce 4 .Pri konceptu prožne varnosti imajo sistemi socialne varnosti ključno vlogo, saj je večjaprožnost na trgu dela pove<strong>za</strong>na z večjim socialnim tveganjem (Vermeylen, Hurley, 2007).Pri sledenju konceptu prožne varnosti mora država najti ustrezno kombinacijo medprožnostjo na eni strani in varnostjo, ki jo želi <strong>za</strong>gotavljati prek sistemov socialne varnostiin druge socialne infrastrukture na drugi strani (Auer, 2005).Mnogi avtorji opo<strong>za</strong>rjajo, da se pri merjenju varne prožnosti pojavi že problem pri samidefiniciji, ki ni dovolj natančna, da bi iz nje izpeljali merilo. Tangian (2004) je oblikovalindeks varne fleksibilnosti. Merilo je oblikoval na ožji opredelitvi varne fleksibilnosti, ki joje opredelil zgolj kot <strong>za</strong>poslenost in socialna varnost atipičnih oz. fleksibilnih oblik<strong>za</strong>poslenosti, ki niso redne in <strong>za</strong> polni delovni čas. Euzeby (2004, str. 90) in Klosse (2003,str. 196) pojasnjujeta, da je ideja, ki se vse pogosteje pojavlja pove<strong>za</strong>na medfleksibilnostjo <strong>za</strong>poslitve in dela na eni in varnostjo delavcev na drugi strani. Takoimenovana varna fleksibilnost mora vključevati tudi dostop fleksibilnih delavcev do praviciz sistema socialne varnosti. Po mnenju Strbana (2006, str. 350) pa je pomemben tudiobseg pravic in obveznosti in s tem pravni položaj fleksibilnih delavcev znotraj sistemovsocialne varnosti. Ta mora biti sorazmerno enak pravnemu položaju delavcev sstandardno pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi.ZDR 42/2002, 103/2007 pa že čakajo spremembe. Gre <strong>za</strong> spremembo približno tretjinečlenov <strong>za</strong>kona, spremembe pa gredo v smeri povečevanja varne prožnosti. Tudi spredlogom sprememb ZUTD se predvidevajo pomembne novosti, s katerimi se prispeva kuresničevanju načela varne prožnosti, in so predstavljene v okviru magistrske naloge.4 »Za uveljavljanje koncepta prožne varnosti je rešitev v taki pravni ureditvi, ki delodajalcem omogoča prožno organi<strong>za</strong>cijoposlovanja, delavcem pa <strong>za</strong>gotavlja minimalne pravice.« (Senčur Peček Darja, 2011).15

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!