razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DELARaspor in Volk Rožičeva (2006, str. 379) sta opredelila fleksibilnost kot skupni cilj instrategijo, to je biti zmožen hitrega in učinkovitega odzivanja na spreminjajoče sezahteve. Tukaj je potrebna obravnava standardne oblike zaposlovanja in fleksibilnih oblikzaposlovanja. Felstead in Jewson (1999, str. 1) opredeljujeta standardno oblikozaposlovanja kot polna zaposlitev, kot stalna, odprta in varna. Fleksibilne oblikezaposlovanja pa lahko v najsplošnejšem okviru opredelimo kot oblike, ki dostopajo odstandardne oblike zaposlovanja.Atkinson (Atkinson v Serlavos, Aparicio Velverde, 2000, str. 39-40) je oblikoval znanmodel fleksibilnosti dela, ki trdi, da si podjetja prizadevajo za tri tipe fleksibilnosti in sicer:numerična, finančna in funkcionalna. Numerično fleksibilnost Atkinson opredeljuje kotprilagajanje števila zaposlenih v smislu ravnotežja med številom zaposlenih in dejanskimipotrebami v določenem trenutku. V to vrsto fleksibilnosti se uvršča pogodbenozaposlovanje, tudi storitev posredovanje dela, in različna razporeditev delovnega časa. Prifinančni fleksibilnosti gre za prilagajanje stroškov, povezovanje stroškov dela z učinki,različni sistemi nagrajevanja, delitev dobička. Pri funkcionalni fleksibilnosti gre za zahtevopo obvladovanju in uporabi več znanj in spretnosti, ki omogočajo opravljanje večraznovrstnih nalog na enem delovnem mestu in prehajanje med delovnimi mesti.Če je delovna zakonodaja preveč toga, ovira uvajanje fleksibilnih oblik dela, po mnenjuJužnik Rotarjeve (2007, str. 93) podjetjem povzročajo visoke stroške pri odpuščanjudelavcev, kot na primer odpravnina in druge obveznosti v korist brezposelnih delavcev.Fleksibilne oblike dela 3 delodajalcem omogočajo lažje in hitrejše odpuščanje in najemanjedelavcev z manj omejitvami. Zanje praviloma velja, da so tudi cenejše kot rednezaposlitve s polnim delovnim časom. Za iskalce zaposlitve pa so fleksibilne oblike delapogosto edina alternativa ali pa možnost dodatnega zaslužka ter usklajevanje zasebnegaali poklicnega življenja. Bolj toga zaščitna zakonodaja pomeni bolj previdne delodajalce prizaposlovanju.2.2.1 PROŽNA VARNOSTKo je govora o zakonodaji, ki prispeva k prožnejši ureditvi delovnih razmerij, je trebapoudariti, da je v tesni povezavi z varnostjo, torej se spremembe določb zakonovnanašajo tudi na urejenost varnosti zaposlitve. Prožna varnost temelji na kombinacijiprožnosti in varnosti. Pomembno je pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bijo omogočili instituti delovnega prava in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistemasocialne varnosti. »Pri prožnosti gre za evropsko strategijo, s katero naj bi se hkratipovečala prožnost (prožnost trgov dela, organizacije dela in delovnih razmerij) in varnost(varnost zaposlitve in socialna varnost).« (Senčur Peček, 2012, str. 1491).3 »Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko pride do različnih fleksibilnih oblik dela so ustrezna delovno pravna zakonodaja,spodbujevalna davčna zakonodaja za različne oblike fleksibilnosti dela, zagotovljeno mora biti prožnejše usklajevanjedelovnih obveznosti, enakopravnost različnih oblik zaposlovanja.« (Prudič Darija, 2010, str. 758).14
Pojem prožne varnosti je bil vpeljan v evropsko javno politiko z namenom uravnoteženjadviga fleksibilnih zaposlitev s socialno in ekonomsko varnostjo (Lukič, 2010). Prožnost senanaša na fleksibilno organizacijo dela, s katero je možno hitro in učinkovito obvladovatinove proizvodne potrebe in veščine, z ugodnejšim okoljem pa se lahko uskladi poklicno inzasebno življenje. Varnost, po drugi strani, pa je več kot le varnost na delovnem mestu.Tu govorimo o pridobivanju veščin, ki bodo ljudem omogočile napredovanje pri njihovemdelu in da bodo našli službo. Gre za omogočanje primernih nadomestil za brezposelnost,ki pripomorejo k realizaciji tega prehoda. Torej, varnost zajema priložnosti zausposabljanje vseh delavcev, predvsem nizko kvalificiranih delavcev in starejših.Prožna varnost je pristop politike, ki skuša združiti prožnost trgov dela za delodajalce invarnost zaposlitve za zaposlene. Koncept prožne varnosti zajema tudi prožnejšo ureditevdelovnih razmerij (atipične pogodbe o zaposlitvi, prožne oblike delovnega časa,enostavnejši postopki odpuščanja delavcev ipd.) ob hkratnem zagotavljanju minimalnevarnosti za delavce 4 .Pri konceptu prožne varnosti imajo sistemi socialne varnosti ključno vlogo, saj je večjaprožnost na trgu dela povezana z večjim socialnim tveganjem (Vermeylen, Hurley, 2007).Pri sledenju konceptu prožne varnosti mora država najti ustrezno kombinacijo medprožnostjo na eni strani in varnostjo, ki jo želi zagotavljati prek sistemov socialne varnostiin druge socialne infrastrukture na drugi strani (Auer, 2005).Mnogi avtorji opozarjajo, da se pri merjenju varne prožnosti pojavi že problem pri samidefiniciji, ki ni dovolj natančna, da bi iz nje izpeljali merilo. Tangian (2004) je oblikovalindeks varne fleksibilnosti. Merilo je oblikoval na ožji opredelitvi varne fleksibilnosti, ki joje opredelil zgolj kot zaposlenost in socialna varnost atipičnih oz. fleksibilnih oblikzaposlenosti, ki niso redne in za polni delovni čas. Euzeby (2004, str. 90) in Klosse (2003,str. 196) pojasnjujeta, da je ideja, ki se vse pogosteje pojavlja povezana medfleksibilnostjo zaposlitve in dela na eni in varnostjo delavcev na drugi strani. Takoimenovana varna fleksibilnost mora vključevati tudi dostop fleksibilnih delavcev do praviciz sistema socialne varnosti. Po mnenju Strbana (2006, str. 350) pa je pomemben tudiobseg pravic in obveznosti in s tem pravni položaj fleksibilnih delavcev znotraj sistemovsocialne varnosti. Ta mora biti sorazmerno enak pravnemu položaju delavcev sstandardno pogodbo o zaposlitvi.ZDR 42/2002, 103/2007 pa že čakajo spremembe. Gre za spremembo približno tretjinečlenov zakona, spremembe pa gredo v smeri povečevanja varne prožnosti. Tudi spredlogom sprememb ZUTD se predvidevajo pomembne novosti, s katerimi se prispeva kuresničevanju načela varne prožnosti, in so predstavljene v okviru magistrske naloge.4 »Za uveljavljanje koncepta prožne varnosti je rešitev v taki pravni ureditvi, ki delodajalcem omogoča prožno organizacijoposlovanja, delavcem pa zagotavlja minimalne pravice.« (Senčur Peček Darja, 2011).15
- Page 7: POVZETEKPravna ureditev delovnih ra
- Page 12 and 13: 4.2.3 POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠ
- Page 14 and 15: KAZALO PONAZORITEVKAZALO TABELTabel
- Page 16 and 17: sklepa za nedoločen čas in za pol
- Page 18 and 19: Belopavlovičeva (2011, str. 1156)
- Page 22 and 23: Za zbiranje podatkov je bila uporab
- Page 24 and 25: misel, da pomeni potreba po delu ve
- Page 26 and 27: azmerja. Glede na zgodovino razvoja
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 46 and 47: Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 64 and 65: delovnopravne stroke in drugi kompl
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 70 and 71: tedensko ter neguje in varuje otrok
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 74 and 75: Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DELARaspor in Volk Rožičeva (2006, str. 379) sta opredelila fleksibilnost kot skupni cilj instrategijo, to je biti zmožen hitrega in učinkovitega odzivanja na spreminjajoče se<strong>za</strong>hteve. Tukaj je potrebna obravnava standardne oblike <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> in fleksibilnih oblik<strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>. Felstead in Jewson (1999, str. 1) opredeljujeta standardno obliko<strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> kot polna <strong>za</strong>poslitev, kot stalna, odprta in varna. Fleksibilne oblike<strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> pa lahko v najsplošnejšem okviru opredelimo kot oblike, ki dostopajo odstandardne oblike <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>.Atkinson (Atkinson v Serlavos, Aparicio Velverde, 2000, str. 39-40) je oblikoval znanmodel fleksibilnosti dela, ki trdi, da si podjetja pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> tri tipe fleksibilnosti in sicer:numerična, finančna in funkcionalna. Numerično fleksibilnost Atkinson opredeljuje kotprilagajanje števila <strong>za</strong>poslenih v smislu ravnotežja med številom <strong>za</strong>poslenih in dejanskimipotrebami v določenem trenutku. V to vrsto fleksibilnosti se uvršča pogodbeno<strong>za</strong>poslovanje, tudi storitev posredovanje dela, in različna razporeditev delovnega časa. Prifinančni fleksibilnosti gre <strong>za</strong> prilagajanje stroškov, povezovanje stroškov dela z učinki,različni sistemi nagrajevanja, delitev dobička. Pri funkcionalni fleksibilnosti gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevopo obvladovanju in uporabi več znanj in spretnosti, ki omogočajo opravljanje večraznovrstnih nalog na enem delovnem mestu in prehajanje med delovnimi mesti.Če je delovna <strong>za</strong>konodaja preveč toga, ovira uvajanje fleksibilnih oblik dela, po mnenjuJužnik Rotarjeve (2007, str. 93) podjetjem povzročajo visoke stroške pri odpuščanjudelavcev, kot na primer odpravnina in druge obveznosti v korist brezposelnih delavcev.Fleksibilne oblike dela 3 delodajalcem omogočajo lažje in hitrejše odpuščanje in najemanjedelavcev z manj omejitvami. Zanje praviloma velja, da so tudi cenejše kot redne<strong>za</strong>poslitve s polnim delovnim časom. Za iskalce <strong>za</strong>poslitve pa so fleksibilne oblike delapogosto edina alternativa ali pa možnost dodatnega <strong>za</strong>služka ter usklajevanje <strong>za</strong>sebnegaali poklicnega življenja. Bolj toga <strong>za</strong>ščitna <strong>za</strong>konodaja pomeni bolj previdne delodajalce pri<strong>za</strong>poslovanju.2.2.1 PROŽNA VARNOSTKo je govora o <strong>za</strong>konodaji, ki prispeva k prožnejši ureditvi delovnih razmerij, je trebapoudariti, da je v tesni pove<strong>za</strong>vi z varnostjo, torej se spremembe določb <strong>za</strong>konovnanašajo tudi na urejenost varnosti <strong>za</strong>poslitve. Prožna varnost temelji na kombinacijiprožnosti in varnosti. Pomembno je pravo razmerje med fleksibilnostjo <strong>za</strong>poslitve, ki naj bijo omogočili instituti delovnega prava in varnostjo <strong>za</strong>poslitve v pove<strong>za</strong>vi z instituti sistemasocialne varnosti. »Pri prožnosti gre <strong>za</strong> evropsko strategijo, s katero naj bi se hkratipovečala prožnost (prožnost trgov dela, organi<strong>za</strong>cije dela in delovnih razmerij) in varnost(varnost <strong>za</strong>poslitve in socialna varnost).« (Senčur Peček, 2012, str. 1491).3 »Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko pride do različnih fleksibilnih oblik dela so ustrezna delovno pravna <strong>za</strong>konodaja,spodbujevalna davčna <strong>za</strong>konodaja <strong>za</strong> različne oblike fleksibilnosti dela, <strong>za</strong>gotovljeno mora biti prožnejše usklajevanjedelovnih obveznosti, enakopravnost različnih oblik <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>.« (Prudič Darija, 2010, str. 758).14
Change language