razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

»Iz razlage 6. člena o pravici do dela Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih inkulturnih pravicah med drugim izhaja, da je pravica do dela bistvena za realizacijo drugihčlovekovih pravic in je nerazdružljiv in vključujoč del človekovega dostojanstva. Da bi seta človekova pravica lahko učinkovito uresničevala, zavezujoče mednarodno pravoSloveniji nalaga, da sprejme vse ustrezne ukrepe za njeno varstvo, zlasti delovnozakonodajo z ustreznim varstvom zaposlitve in dostojnimi delovnimi pogoji. Funkcijadelovne zakonodaje je konkretizacija in udejanjanje temeljnih socialnih pravic kotčlovekovih pravic za veliko večino ljudi, ki si sredstva za življenje pridobivamo z odvisnimdelom v delovnih razmerjih. Drugačnemu pristopu do vrednotenja dela in delovnezakonodaje sledijo indeksi varstva zaposlitve, ki jih merita OECD in Svetovna banka. Tiindeksi merijo koristi, ki jih lahko ima podjetje zaradi nižjih stroškov dela, če namestoredno zaposlenih delavcev uporabljajo različne fleksibilne pogodbene oblike z nižjimdelovnopravnim varstvom. Fleksibilnost delovne zakonodaje se v bistvu meri z vidika, ali,in če, za kakšno ceno ta podjetju omogoča obvod delovnopravnega varstva zaposlitve.«(Kresal Šoltes, 2012, str. 1507).»Iz mednarodnih pravnih virov izhaja, da je potrebno v okviru čim boljših delovnihpogojev pospeševati rast zaposlovanja in v tem okviru prožne oblike zaposlovanja.«(Kresal Šoltes, 2002, str. 202). Upoštevati pa je potrebno tako interese delodajalcev kotdelavcev. »Iz mednarodnih dokumentov tudi izhaja, da mora biti reguliranje prožnegazaposlovanja takšno, da zagotovi ravnotežje med prožnostjo in varnostjodelovnopravnega in socialno-pravnega položaja delavca.« (Kresal Šoltes, 2001, str.360−361).Širši pojem delovnega razmerja so kolektivna delovna razmerja med delavci in njihovimiorganizacijami. Ta razmerja se urejajo na kolektiven način, navadno s kolektivnimipogodbami na ravni različnih dejavnosti. Individualno delovno razmerje pa je razmerjemed delavcem in delodajalcem, ki s pogodbo o zaposlitvi urejata medsebojne pravice inobveznosti.Prožno zaposlovanje je močno odvisno od zakonodaje na področju delovnih razmerij. Vnadaljevanju je predstavljena oz. analizirana ureditev sklenitve delovnega razmerja in stem ureditev klasične oblike delovnega razmerja, za pospeševanje prožnega zaposlovanjapa so pomembne tudi druge oblike delovnih razmerij, to so oblike zaposlovanja, ki serazlikujejo od prevladujoče oblike zaposlitve za nedoločen čas in polnim delovnikom, t.i.atipične pogodbe o zaposlitvi, zato so predstavljene tudi te, torej kako se uveljavljajo oz.kako se je spreminjala zakonodaja v smeri krepitve prožnosti delovnih razmerij odsprejetja Ustave RS do danes.Pogodbe se delijo na kolektivne (na eni strani je udeležencev več) in individualne, torejglede na to kdo je udeležen pri zaposlitveni pogodbi. Zaradi zelo kompleksnega področjaje magistrska naloga omejena na oblike prožnega zaposlovanja, ki so urejene vtemeljnem zakonu na področju individualnega delovnega prava v Republiki Sloveniji, to jeZakonu o delovnih razmerjih in predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega11