razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

misel, da pomeni potreba po delu več kot zgolj služenje denarja. Peter Warr je leta 1982anketiral Britance. Hipotetično jih je vprašal, če bi kljub temu, da bi bili finančnopreskrbljeni delali. 69 % moških in 65 % žensk je odgovorilo pritrdilno.« (Robertson et al.,1994, str. 1). Delo deluje kot socializacijski dejavnik šele v dobi, ko se zaposlimo. 66. členustave, ki se glasi varstvo dela, pravi, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in zadelo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Naša ustava ne jamči pravice do dela oziromado zaposlitve, temveč le svobodo dela. Pri tem je ustava predpisala državi dolžnost, daustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Taobveznost države se nanaša zlasti na ustvarjanje in zagotavljanje takšnih zakonskihmožnosti, da lahko državljani pridobijo zaposlitev oziroma delo. Priznati pravico dopridobitve dela in ji s tem dajati sodno varstvo bi bilo v sedanjih ekonomskih razmerahnerealno. »Ustava torej določa, da država aktivno skrbi za zaposlovanje. Ta določila soustavni temelj oblikovanja predpisov, ki urejajo zaposlovanje in trg dela, individualna inkolektivna delovna razmerja.« (Vodovnik, 2012, str. 21).2.1 PRAVNI INSTITUTI UREJANJA DELOVNIH RAZMERIJUstava RS v drugem členu opredeljuje, da je Slovenija pravna država. »Na področjudelovnih in socialnih razmerij je pomembno, da pravna ureditev varuje temeljni pravnipoložaj subjektov teh razmerij, ter zagotavlja legitimne temelje za pogodbeno urejanje inuveljavljanje ter varstvo pravic zaposlenih oziroma upravičencev do socialnih pravic.Kvaliteto "pravnosti" države je treba ocenjevati tudi po značilnostih dejanskega izvajanjadelovnopravnih norm v praksi. S tega vidika je pomemben obstoj in delovanje institucij, kiskrbijo za izvajanje predpisov. Na področju delovnega prava gre za različne državneorgane, kot so inšpekcija dela, delovna in socialna sodišča, varuh človekovih pravic indrugi.« (Vodovnik, 2012, str. 6).»Delovno pravo 2 se je razvilo iz civilnega prava in je postalo samostojna pravna panoga,ki pa še vedno temelji na civilnem pravu. Pri razvoju delovnega prava so bili ves časprisotni družbeni dejavniki in tako so se ves čas širile tudi pravice, ki izhajajo iz delovnegarazmerja. Z nastankom ZDR se uredili delovno razmerje med dvema pogodbenimastrankama, delavca in delodajalca, ki pri odločitvi o sklenitvi delovnega razmerjanastopata povsem svobodno in hkrati sprejemata obveznosti in odgovornosti, ki jih imatav tem razmerju.« (Cvetko, 2004, str. 25−26). Delovno pravo ni več samo nacionalnifenomen, ampak ima mednarodni kontekst. Evropska delovna zakonodaja zajema samonekatera področja delovnega prava, celovite ureditve pa niti ni pričakovati. »Evropskaunija se danes na tem področju osredinja le na urejanje čezmejnih vprašanj inuveljavljanje notranjega trga, medtem ko zaščito pravic delavcev prepušča državamčlanicam.« (Senčur Peček, 2012, str. 149). »Delovno pravo naj bi upoštevalo ekonomskecilje, kot sta dobro delovanje trga dela in uspešnost podjetij. Zahteva po učinkovitosti jebila izražena kot zahteva po povečanju prožnosti ureditve delovnih razmerij oziromapozneje v uvajanju principov prožne varnosti.« (Senčur Peček, 2012, str. 1491).2 Pomemben cilj delovnega prava je zaščita vsem osebam, ki delo opravljajo v razmerju osebne odvisnosti (MDDSZ, 2012).10