razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

2 ČLOVEK IN DELO OZIROMA DELO KOT ZAPOSLITEV»Delo je človekova dejavnost, s katero si človek zagotavlja ekonomske razmere zaživljenje. Človek lahko opravlja delo kot posameznik, neodvisno od drugih, lahko pa sevključi v organiziran delovni proces v različnih vrstah organizacij, v katerih se opravljadelo. Sodobne pravne ureditve ne določajo razlik med fizičnim in umskim delom terintelektualno ustvarjalnostjo posameznikov.« (Vodovnik, 2006, str. 13).Človek je naravno in družbeno bitje. Delo oziroma zaposlitev je v očeh prebivalstvaosnova za preživetje, saj predstavlja vir, predvsem v obliki denarja, s katerim sizagotavljamo osnovne življenjske potrebščine. Ekonomski vidik predstavlja prvopomembno »stopnico« za preživetje. V aktualni gospodarski krizi se je zasebni sektor hitroodzval na poslabšane delovne razmere kar je bistveno vplivalo na zmanjševanjepovpraševanja po delu, vedno bolj aktualna pa postajajo tudi množična odpuščanja. Da bise vsaj nekoliko olajšale recesijske tegobe brezposelnih oseb, je državni zbor v juniju2009 sprejel Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene (Ur. l. RS, št. 57/07), kipodeljuje socialno ogroženim dodatek k socialni pomoči. Država se je na krizne razmereodzvala z različnimi ukrepi, s čimer je še okrepila delovanje aktivne politike zaposlovanja,ki zajema ukrepe svetovanja in pomoči pri zaposlitvi, usposabljanje in izobraževanje,spodbuja se zaposlovanje in še posebej subvencionirano samozaposlovanje in programi zapovečanje socialne vključenosti. Sprejeta sta bila dva interventna zakona, namenjenapredvsem ohranjanju delovnih mest, to sta Zakon o delnem subvencioniranju polnegadelovnega čas (Ur. l. RS, št. 5/09) in Zakon o delnem povračilu namesto plače (Ur. l. RS,št. 42/09). Po ugotovitvah Apohol Vukovičeve in ostalih (2009, str, 77-78) se podjetja, kiprejemajo subvencije, ne vključujejo v programe za dodatno usposabljanje inizobraževanje delavcev. Zakon o delnem povračilu nadomestila plače sicer res odpravljapomanjkljivost glede obveznosti usposabljanja in izobraževanja, a odgovornost za toprepušča delodajalcu, kar lahko predstavlja problem pri sami ustreznosti izbire takegaizobraževanja oziroma usposabljanja. Za večjo učinkovitost in ustreznost bi za to moralivključiti sklade dela ali svetovalno mrežo Andragoškega centra Slovenije. Sociologidrugače od ekonomistov pojasnjujejo področje družbenega življenja povezanega sekonomijo. Smelser in Swetberg (1994, str. 2) pojasnjujeta, da sociologija opazuje vidikekonomske sociologije kot del skupin in družbe, ekonomija pa ga razume kotposameznika.Brezposelnost je gotovo eden najhujših problemov. Hudo pa je tudi, če je dela preveč. Vvsakem primeru to vpliva na psihično stanje posameznika, ki se lahko kaže v obupu,zmanjšanju samozavesti, jezi, občutku manjvrednosti. Z delom in s plačo, ki jo dobimo zaopravljeno delo, si večina prebivalstva zagotovi dostojno preživljanje oziroma življenje. Kogovorimo o družbi, govorimo o socialnem, govorimo o srečanju dveh ljudi. Brez zveze zdrugim človekom pojma socialnosti, kar nas povezuje z drugim človekom, ni, brezsolidarnosti družbe sploh ni. »V današnji moderni družbi pomeni delo pomemben centeroziroma bistvo življenja ljudi. Vedno več časa preživimo na delu. Iz tega se nam poraja9