razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
Za zbiranje podatkov je bila uporabljena sekundarna metoda. Uporabljeni so predvsembesedilni dokumenti v literaturi in ostalem gradivu, ki so bili pridobljeni na različnihspletnih straneh, vendar so bili poiskani viri z najbolj ažurnimi podatki. Temeljni pravni vir,ki je uporabljen v magistrski nalogi, je Zakon o delovnih razmerjih ter ostali domači in tujipravni viri. Uporabljeni so sekundarni in kvantitativni podatki iz že obstoječih statističnihpodatkov, glede prožnih oblik zaposlovanja, ki so pridobljeni iz Zavoda Republike Slovenijeza zaposlovanje (ZRSZ), Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ),Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in dokumentov Evropske komisije.Magistrsko delo je sestavljeno iz osmih glavnih poglavij. Uvodno prvo poglavje opisuje trgdela, sistem socialne varnosti, delovno razmerje, predstavlja začetke po zahtevahuveljavljanja prožnosti po vsem svetu, začetke aktivnosti Evropske komisije glede atipičnihoblik dela, idejo po povečanju prožnosti trga dela v Sloveniji, omenja poklicnoizobraževanje in usposabljanje, ki je pomemben del vseživljenjskega izobraževanja in stem del prožne varnosti. Drugo poglavje opisuje in s tem pojasnjuje pojem človeka indelo oziroma delo, kot socializacijski dejavnik v primeru zaposlite, podpoglavje 2.1 zajemapravne institute urejanja delovnih razmerij, kjer je predstavljeno delovno pravo, vpoglavju 2.1.1 pa je natančno analizirana in predstavljena ureditev delovnih razmerij vZDR od leta 1990 do danes. Poudarek magistrske naloge je na prožnosti zaposlovanjaoziroma prožnosti delovnih razmerij, zato poglavje 2.2 pojasnjuje prožnost in prožneoblike dela, ko je govora o zakonodaji, ki prispeva k prožnejši ureditvi delovnih razmerij,je treba poudariti, da je v tesni povezavi z varnostjo, zato poglavje 2.2.1 pojasnjujeprožno varnost. Celotno drugo poglavje je kot nekakšen uvod za jasnejše razumevanjeobravnavanega področja v nadaljevanju magistrske naloge.Poglavja od tretjega do petega so ključna poglavja, ki jih predstavlja raziskava oziromaanaliza normativnega urejanja delovnih razmerij v smeri krepitve prožnosti zaposlovanja.Uporabljeni so različni zakoni in drugi pravni viri z vsemi spremembami in dopolnitvami odleta 1990 do danes, ki so s svojimi spremembami prispevali k prožnejši ureditvi delovnihrazmerij in ustrezni varnosti oziroma varstvu zaposlitve ter s tem socialni varnosti. Tretjepoglavje predstavlja analiza pravne ureditve zaposlovanja, četrto vrste in urejenostpogodb o zaposlitvi, peto pa analizira pravno ureditev prenehanja delovnega razmerja.Šesto poglavje predstavlja tudi raziskava o izvajanju prožnih oblik zaposlovanja v praksi vSloveniji in primerjalno z EU-27, z podrobno predstavitvijo pomembnih značilnosti, tudi zopredelitvijo sprememb začasnih zaposlitev v nekaterih državah članicah, predstavljena paje tudi urejenost pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom in agencijza posredovanje dela drugim uporabnikom v Zvezni republiki Nemčiji, v povezavi s tem paso predstavljene fleksibilne oblike zaposlovanja, ki bi bile primerne za Slovenijo.Sedmo poglavje predstavlja analizo postavljenih hipotez ter prispevek k znanosti in stroki,osmo poglavje pa zaključek, v katerem so strnjene ugotovitve magistrskega dela. Vzaključku dodaj.8
2 ČLOVEK IN DELO OZIROMA DELO KOT ZAPOSLITEV»Delo je človekova dejavnost, s katero si človek zagotavlja ekonomske razmere zaživljenje. Človek lahko opravlja delo kot posameznik, neodvisno od drugih, lahko pa sevključi v organiziran delovni proces v različnih vrstah organizacij, v katerih se opravljadelo. Sodobne pravne ureditve ne določajo razlik med fizičnim in umskim delom terintelektualno ustvarjalnostjo posameznikov.« (Vodovnik, 2006, str. 13).Človek je naravno in družbeno bitje. Delo oziroma zaposlitev je v očeh prebivalstvaosnova za preživetje, saj predstavlja vir, predvsem v obliki denarja, s katerim sizagotavljamo osnovne življenjske potrebščine. Ekonomski vidik predstavlja prvopomembno »stopnico« za preživetje. V aktualni gospodarski krizi se je zasebni sektor hitroodzval na poslabšane delovne razmere kar je bistveno vplivalo na zmanjševanjepovpraševanja po delu, vedno bolj aktualna pa postajajo tudi množična odpuščanja. Da bise vsaj nekoliko olajšale recesijske tegobe brezposelnih oseb, je državni zbor v juniju2009 sprejel Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene (Ur. l. RS, št. 57/07), kipodeljuje socialno ogroženim dodatek k socialni pomoči. Država se je na krizne razmereodzvala z različnimi ukrepi, s čimer je še okrepila delovanje aktivne politike zaposlovanja,ki zajema ukrepe svetovanja in pomoči pri zaposlitvi, usposabljanje in izobraževanje,spodbuja se zaposlovanje in še posebej subvencionirano samozaposlovanje in programi zapovečanje socialne vključenosti. Sprejeta sta bila dva interventna zakona, namenjenapredvsem ohranjanju delovnih mest, to sta Zakon o delnem subvencioniranju polnegadelovnega čas (Ur. l. RS, št. 5/09) in Zakon o delnem povračilu namesto plače (Ur. l. RS,št. 42/09). Po ugotovitvah Apohol Vukovičeve in ostalih (2009, str, 77-78) se podjetja, kiprejemajo subvencije, ne vključujejo v programe za dodatno usposabljanje inizobraževanje delavcev. Zakon o delnem povračilu nadomestila plače sicer res odpravljapomanjkljivost glede obveznosti usposabljanja in izobraževanja, a odgovornost za toprepušča delodajalcu, kar lahko predstavlja problem pri sami ustreznosti izbire takegaizobraževanja oziroma usposabljanja. Za večjo učinkovitost in ustreznost bi za to moralivključiti sklade dela ali svetovalno mrežo Andragoškega centra Slovenije. Sociologidrugače od ekonomistov pojasnjujejo področje družbenega življenja povezanega sekonomijo. Smelser in Swetberg (1994, str. 2) pojasnjujeta, da sociologija opazuje vidikekonomske sociologije kot del skupin in družbe, ekonomija pa ga razume kotposameznika.Brezposelnost je gotovo eden najhujših problemov. Hudo pa je tudi, če je dela preveč. Vvsakem primeru to vpliva na psihično stanje posameznika, ki se lahko kaže v obupu,zmanjšanju samozavesti, jezi, občutku manjvrednosti. Z delom in s plačo, ki jo dobimo zaopravljeno delo, si večina prebivalstva zagotovi dostojno preživljanje oziroma življenje. Kogovorimo o družbi, govorimo o socialnem, govorimo o srečanju dveh ljudi. Brez zveze zdrugim človekom pojma socialnosti, kar nas povezuje z drugim človekom, ni, brezsolidarnosti družbe sploh ni. »V današnji moderni družbi pomeni delo pomemben centeroziroma bistvo življenja ljudi. Vedno več časa preživimo na delu. Iz tega se nam poraja9
- Page 7: POVZETEKPravna ureditev delovnih ra
- Page 12 and 13: 4.2.3 POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠ
- Page 14 and 15: KAZALO PONAZORITEVKAZALO TABELTabel
- Page 16 and 17: sklepa za nedoločen čas in za pol
- Page 18 and 19: Belopavlovičeva (2011, str. 1156)
- Page 24 and 25: misel, da pomeni potreba po delu ve
- Page 26 and 27: azmerja. Glede na zgodovino razvoja
- Page 28 and 29: 2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
- Page 30 and 31: 3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
- Page 32 and 33: Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
- Page 34 and 35: drugem pravnem postopku, ki ima cil
- Page 36 and 37: na spletnih straneh ali v javno dos
- Page 38 and 39: organizacijo oziroma k delodajalcu.
- Page 40 and 41: spada med človekove pravice, temel
- Page 42 and 43: odstavku 30. člena, ki določa, da
- Page 44 and 45: Predlog ZDR dopušča začasno opra
- Page 46 and 47: Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
- Page 48 and 49: sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
- Page 50 and 51: prispeva k povečanju pravnih podla
- Page 52 and 53: izvedbo dela, ki je projektno organ
- Page 54 and 55: četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
- Page 56 and 57: pogodb o zaposlitvi za določen ča
- Page 58 and 59: • PripravništvoPripravništvo je
- Page 60 and 61: V primeru če pripravništvo ni pre
- Page 62 and 63: je delavcu izrečen varstveni, varn
- Page 64 and 65: delovnopravne stroke in drugi kompl
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
Za zbiranje podatkov je bila uporabljena sekundarna metoda. Uporabljeni so predvsembesedilni dokumenti v literaturi in ostalem gradivu, ki so bili pridobljeni na različnihspletnih straneh, vendar so bili poiskani viri z najbolj ažurnimi podatki. Temeljni pravni vir,ki je uporabljen v magistrski nalogi, je Zakon o delovnih razmerjih ter ostali domači in tujipravni viri. Uporabljeni so sekundarni in kvantitativni podatki iz že obstoječih statističnihpodatkov, glede prožnih oblik <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>, ki so pridobljeni iz Zavoda Republike Slovenije<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje (ZRSZ), Ministrstva <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve (MDDSZ),Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in dokumentov Evropske komisije.Magistrsko delo je sestavljeno iz osmih glavnih poglavij. Uvodno prvo poglavje opisuje trgdela, sistem socialne varnosti, delovno razmerje, predstavlja <strong>za</strong>četke po <strong>za</strong>htevahuveljavljanja prožnosti po vsem svetu, <strong>za</strong>četke aktivnosti Evropske komisije glede atipičnihoblik dela, idejo po povečanju prožnosti trga dela v Sloveniji, omenja poklicnoizobraževanje in usposabljanje, ki je pomemben del vseživljenjskega izobraževanja in stem del prožne varnosti. Drugo poglavje opisuje in s tem pojasnjuje pojem človeka indelo oziroma delo, kot sociali<strong>za</strong>cijski dejavnik v primeru <strong>za</strong>poslite, podpoglavje 2.1 <strong>za</strong>jemapravne institute urejanja delovnih razmerij, kjer je predstavljeno delovno pravo, vpoglavju 2.1.1 pa je natančno analizirana in predstavljena ureditev delovnih razmerij vZDR od leta 1990 do danes. Poudarek magistrske naloge je na prožnosti <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>oziroma prožnosti delovnih razmerij, <strong>za</strong>to poglavje 2.2 pojasnjuje prožnost in prožneoblike dela, ko je govora o <strong>za</strong>konodaji, ki prispeva k prožnejši ureditvi delovnih razmerij,je treba poudariti, da je v tesni pove<strong>za</strong>vi z varnostjo, <strong>za</strong>to poglavje 2.2.1 pojasnjujeprožno varnost. Celotno drugo poglavje je kot nekakšen uvod <strong>za</strong> jasnejše razumevanjeobravnavanega področja v nadaljevanju magistrske naloge.Poglavja od tretjega do petega so ključna poglavja, ki jih predstavlja raziskava oziromaanali<strong>za</strong> normativnega urejanja delovnih razmerij v smeri krepitve prožnosti <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>.Uporabljeni so različni <strong>za</strong>koni in drugi pravni viri z vsemi spremembami in dopolnitvami odleta 1990 do danes, ki so s svojimi spremembami prispevali k prožnejši ureditvi delovnihrazmerij in ustrezni varnosti oziroma varstvu <strong>za</strong>poslitve ter s tem socialni varnosti. Tretjepoglavje predstavlja anali<strong>za</strong> pravne ureditve <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>, četrto vrste in urejenostpogodb o <strong>za</strong>poslitvi, peto pa analizira pravno ureditev prenehanja delovnega razmerja.Šesto poglavje predstavlja tudi raziskava o izvajanju prožnih oblik <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> v praksi vSloveniji in primerjalno z EU-27, z podrobno predstavitvijo pomembnih značilnosti, tudi zopredelitvijo sprememb <strong>za</strong>časnih <strong>za</strong>poslitev v nekaterih državah članicah, predstavljena paje tudi urejenost pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas, s krajšim delovnim časom in agencij<strong>za</strong> posredovanje dela drugim uporabnikom v Zvezni republiki Nemčiji, v pove<strong>za</strong>vi s tem paso predstavljene fleksibilne oblike <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>, ki bi bile primerne <strong>za</strong> Slovenijo.Sedmo poglavje predstavlja analizo postavljenih hipotez ter prispevek k znanosti in stroki,osmo poglavje pa <strong>za</strong>ključek, v katerem so strnjene ugotovitve magistrskega dela. V<strong>za</strong>ključku dodaj.8
Change language