razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

zajema pa tudi usposabljanja in izobraževanja za vse delavce, zlasti za nizkokvalificiranein starejše delavce.ZDR je en izmed zakonov, katerih izvajanje v praksi je treba nenehno spremljati in ki ga jetreba tudi spreminjati v skladu s potrebami. Iz analize je bilo ugotovljeno, da so v prožnihoblikah zaposlitve v večji meri zaposleni prav delavci iz ranljivih skupin, kar poveže tudi sproblemom diskriminacije na trgu dela. Ugotovljeno je tudi izigravanje zakonov. Precejzanimiva so mnenja oziroma ugotovitve stroke, ki pojasnjujejo, da smo na zemljepisniširini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. Zanimivo je stališčeavtorjev, ki menijo, da je v naših genih zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izrednoradi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora. Bolj bi moraliupoštevati resolucijo, ki poziva države članice in komisijo naj sprejmejo primerne ciljneukrepe na ustreznih področjih, tako da omogočijo prehod v zaposlitev za nedoločen čas innaj zagotovijo, da uporaba nestandardnih pogodb ne bo namenjena prikrivanjunezakonitega zaposlovanja. Mnogi avtorji zastopajo stališča, da so med prekernimi delavciv t. i. fleksibilnih oblikah zaposlitve, v večjem obsegu zastopane ženske, mladi, delavcimigranti in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev, kar je moč razbratitudi iz raziskave. Stališča stroke so, da je čas gospodarske krize preizkusni kamen za vsesocialne partnerje, za naš zreli in kompleksni odziv nanjo.V zvezi z ugotovitvami o neustreznosti izvajanja prožnih oblik zaposlovanja v praksi, pa jemogoče pojasniti, da bi bile, kljub vsem zakonskim spremembam in dopolnitvam v smerivečje prožnosti, kot tudi varstva zaposlitve, primerne nekatere zakonske značilnostiurejenosti zaposlitve za določen čas, s krajšim delovnim časom ter začasnega dela prekagencij, kot je to urejeno v Zvezni republiki Nemčiji. Zaradi pojava segmentacije na trgudela, bi bile za Slovenijo primerne nekatere spremembe začasnega dela v posameznihdržavah članicah (Španija, Avstrija, Nizozemka, Italija). V povezavi z upravičenostjo dodela s krajšim delovnim časom tudi pametnejše upravljanje varnosti zaposlitve z notranjofleksibilnostjo, kot je urejeno v Nemčiji.Skozi analizo razvijanja prožnosti zaposlovanja v Sloveniji in na podlagi statistike kazalcevizvajanja prožnosti zaposlovanja v praksi v Sloveniji in Evropski uniji, s poudarkom nanekaterih državah članicah, pa je razvidno, da slovenske reforme trga dela sledijousmeritvam MOD.Na podlagi celotne raziskave, je mogoče potrditi ugotovitvam oziroma sprejeti stališčanekaterih avtorjev, ki so mnenja, da varna prožnost ni le sprememba delovne zakonodaje,ampak je predvsem spoznanje delodajalcev, delojemalcev in sindikatov, da nove razmerev svetu zahtevajo spremembe tudi v dosedanjem načinu delovanja. Vsi pristojni družbenisubjekti morajo omogočiti in spodbujati večjo prožnost dela, saj se s tem zagotovijopogoji za večjo stopnjo zaposlenosti, poslovne uspešnosti in družbene blaginje.Stimulativno razvijanje in spodbujanje fleksibilnih oblik zaposlovanja je zato v korist takozaposlenih kot delodajalcev in širše družbene skupnosti.180