razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

oceno tveganja. Novost je tudi dopuščena možnost, sicer kot izjema, da delodajalecpoveri opravljanje strokovnih nalog zunanji licencirani pravni osebi ali posamezniku, insicer v tistih primerih, ko sam nima na razpolago za te naloge usposobljenih delavcev.Opredeljene so možnosti, da delodajalec sam prevzame opravljanje strokovnih nalogvarnosti pri delu, določeni pa so tudi kriteriji, po katerih se presoja usposobljenostdelodajalca za opravljanje teh nalog. Med naloge delodajalca se uvajajo aktivnosti inukrepi za krepitev zdravja pri delu, glede zdravstvenih pregledov pa novela zakonapoudarja obveznost, da so usmerjeni v odkrivanje tveganj za zdravje, ki izhajajo izkonkretnega delovnega mesta, na katerem delavec dela. Definiran je pojemsamozaposlenih delodajalcev in njihove obveznosti v zvezi z zagotavljanjem lastnevarnosti in zdravja. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu je sledil predvsem načeluracionalizacije postopkov, njegov namen pa je predvsem spodbujanje varnostne kulture,usmerjene v preprečevanje tveganja pri delu.Posebno pozornost je treba nameniti tudi varnosti zaposlitve. Varna prožnost govorinamesto o varnosti delovnega mesta o varnosti zaposlitve. Podjetja bi morala upoštevatilogiko prožnosti in varnosti, ki je vključena v evropsko strategijo zaposlovanja.V magistrski nalogi so potrjena stališča stroke, da so področja sprememb ZDR iz leta 2007prav tista, ki naj bi delovno razmerje delala prožno z vidika delodajalca, vendar ohraniladovolj varno zasnovo z vidika delavca. Pomembne spremembe določb zakona se nanašajona trajanje odpovednih rokov, opredelitve višine odpravnin, prožnost pri odpovedidelovnega razmerja (opredelitev razloga, postopek in roki) in prožnost pri nesodnemreševanju individualnih delovnih sporov z arbitražo. Razvidno pa je tudi, da predlogsprememb ZDR iz leta 2012 pomembno prispeva k uveljavljanju koncepta prožne varnostiin še posebej v povezavi s predlaganimi spremembami ZUTD 2012.Lahko rečemo, da v Sloveniji pristop politike skuša združiti prožnost trgov dela zadelodajalce in varnost zaposlitve za zaposlene. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali seje pravna ureditev delovnih razmerij v Sloveniji od sprejetja Ustave RS spreminjala vsmeri krepitve prožnosti delovnih razmerij, z navedbo dejanskih sprememb in dopolnitevrazličnih zakonov, pa je prikazano ustrezno in pritrdilno spreminjanje pravne ureditve, kije prispevalo k prožnejšemu zaposlovanju. Za uveljavljanje koncepta prožne varnosti jerešitev v taki pravni ureditvi, ki delodajalcem omogoča prožno organizacijo poslovanja,delavcem pa zagotavlja minimalne pravice, kar pa se dosega s spremembami indopolnitvami delovne zakonodaje. V magistrski nalogi ni podrobno predstavljen celotensistem socialne varnosti, ampak je poudarek dan zavarovanju za primer brezposelnosti, skaterim se delodajalcem omogoča prožnejša organizacija poslovanja, zavarovancem pa sezagotavljajo pomembne pravice v primeru prenehanja delovnega razmerja. Gre zaustrezno varstvo zaposlitve in socialno varnost. Pomembno je, da zadostno prožnost prizaposlovanju in odpuščanju spremljajo varna prehajanja z enega delovnega mesta nadrugo. Pri varnosti gre torej za več kot zgolj za varnost, da delavec ohrani svoje delovnomesto. Gre za to, da se ljudem zagotovijo spretnosti in znanja, s katerimi bodo lahkonapredovali na svoji poklicni poti, in da se jim pomaga pri iskanju nove zaposlitve. Gretudi za ustrezna nadomestila v primeru brezposelnosti, s katerimi se olajša prehod,179