razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Tudi zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji obvezno in prostovoljno. Zavarovanci vsistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja so vse zaposlene in samozaposlene osebein vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino s strani slovenskega nosilca zavarovanja. Statuszavarovane osebe lahko pridobijo tudi družinski člani zavarovanca, če nimajo možnostivstopa na drugi podlagi. Na podlagi vključitve v socialna zavarovanja pripadajoupravičencem tudi ustrezne pravice. Po navedbah Ministrstva za zdravje je Zakon ozdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradnoprečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07 in 76/08) je v mnogih svojih opredelitvahzastarel, saj je bil sprejet leta 1992 in od takrat le dopolnjevan s spremembami ureditvena področju prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri oprostitvahdoplačil za nekatere kategorije zavarovancev in z nekaterimi drugimi dopolnitvami. Čepravje bilo teh več, je osnovna vsebina in koncept zakona ostal nespremenjen že dobrih 18let. Na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja je vsekakorpotreben nov in sodobnejši pristop, ki bo ob povečanih potrebah prebivalstva zagotovilvsebinsko in finančno vzdržnost v okviru materialnih možnosti naše države. Prav slednje jetemeljna usmeritev, na kateri mora temeljiti reforma sistema zdravstvenega varstva. Vzakonu naj bi bilo posebej poudarjeno, da solidarnost ne pomeni le pravice in možnostinjihovega uresničevanja, ampak tudi enake obveznosti, ki se odražajo v zagotavljanjumaterialnih pogojev za delovanje sistema. Nekaterim družinskim članom so spremembeZZVZZ iz leta 2011, prispevale k povečanju pravic iz tega zavarovanja. Sicer pa dosedanjespremembe ZZVZZ iz leta 2011, zaenkrat ne prinašajo v javno zdravstveno blagajno noveprihodke in ne znižujejo določenih stroškov delodajalcem. Stroka je stališča, da jetemeljna usmeritev, na kateri mora temeljiti reforma sistema zdravstvenega varstva,preusmeritev od bolezni k zdravju. Glavna usmeritev zdravstvene reforme je v poudarkuna skrbi in odgovornosti do zdravja, ki ni le na posamezniku, temveč tudi na državi(republiki in lokalnih skupnostih), delodajalcih, nosilcih zdravstvenega zavarovanja inizvajalcih zdravstvenih storitev. Temelji na znanstvenih spoznanjih, da je s spreminjanjemrazmer v naravnem, družbenem in socialnem okolju ter v življenjskih navadahposameznikov mogoče bistveno izboljšati zdravje prebivalstva. V zvezi s tem sopredvidene nove in konkretne naloge in materialne obveznosti države, lokalnih skupnosti,delodajalcev in zdravstvenega zavarovanja pri spreminjanju razmer in pogojev, ki vodijo vboljše zdravje vsega prebivalstva in boljšo kakovost življenja.Z vidika urejanja delovnih razmerij in s tem varnosti in zdravja pri delu je polegtemeljnega ZDR pomemben Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Spremembe novegaZakona o varnosti in zdravju pri delu leta 2011 se nanašajo na spremenjene izjave ovarnosti z oceno tveganja, informiranje in usposabljanje delavcev, delavsko participacijopri odločanju na tem področju in zdravstven nadzor. Velik poudarek je dan tudi preventiviin izobraževanju. Zakon med drugim podrobneje določa, kdo po zakonu šteje zadelodajalca, kot subjekta odgovornosti za varno delo delavcev (tudi: državni organ,lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja, diplomatsko konzularno predstavništvo,uporabnik, h kateremu so napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnostzagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku). Stroka je mnenja, da jenajpomembnejši instrument za vodenje varnosti in zdravja pri delu izjava o varnosti z178