razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja je širok pojem in ga sestavlja več vrst elementov. Vedno večjoprožnost pri zaposlovanju zahtevajo predvsem hiter tehnološki razvoj, večjakonkurenčnost zaradi globalizacije in spremenljivo povpraševanje potrošnikov.Mnogi avtorji menijo, kar izhaja že iz mednarodne ureditve na ravni MOD in na ravni ES,da je treba v okviru zagotavljanja čim boljših delovnih in življenjskih pogojev pospeševatirast zaposlovanja in v tem okviru tudi fleksibilnih oblik zaposlovanja. Prožno zaposlovanjeje močno odvisno od zakonodaje na področju delovnih razmerij. Če se želijo ustvaritipogoji za uvedbo prožnih zaposlitev, se potrebuje strategija in zakonski okvir, ki omogočauvajanje različnih oblik prožnega dela v prakso. Pravna ureditev delovnih razmerij vSloveniji se je od sprejetja Ustave RS večkrat spremenila zaradi različnih ciljev. Namenmagistrskega dela pa je bil raziskati ali je bil cilj tudi razvijanje prožnosti zaposlovanja. Žepo osamosvojitvi Slovenije je zaradi izboljšanja takratnega položaja prišlo do ideje po večjiprožnosti trga dela. Po navedbah različnih avtorjev so delodajalci zahtevali sprostitev t. i.fleksibilnih oblik zaposlitve in liberalizacijo pravne ureditve prenehanja zaposlitve, čemurje sledila pravna ureditev in kot je razvidno iz magistrske naloge so bistvene novosti inspremembe delovne zakonodaje vse do danes usmerjene v prožnejše zaposlovanjeoziroma prožnejšo ureditev delovnih razmerij. Poleg prožnejše ureditve klasične oblikedelovnega razmerja je prišlo do urejanja atipičnih oblik zaposlitve, se pravi tistih oblik, kina neki način odstopajo od koncepta normalne zaposlitve, so nasprotje tipičnemudelovnemu razmerju. Na trgu dela so se pojavile nove oblike dela, ki omogočajo lažjeprilagajanje razmeram v gospodarstvu. Prožne oblike del omogočajo iskalcem zaposlitvelažji vstop na trg delovne sile, za iskalce zaposlitve so fleksibilne oblike dela pogosto edinaalternativa ali pa možnost dodatnega zaslužka ter usklajevanje zasebnega ali poklicnegaživljenja. Delodajalcem pa omogočajo lažje prilagajanje števila zaposlenih trenutnimpotrebam v podjetju, lažje in hitrejše odpuščanje in najemanje delavcev z manjomejitvami.Prišlo je do sprememb predpisov s področja zaposlovanja in zavarovanja za primerbrezposelnosti, in sicer s sprejetjem Zakona o urejanju trga dela, sprejet pa je bil tudinovi Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Možnosti zaposlovanja za kratkotrajno delo in zamalo delo odpira Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno 12/2007-UPB1. Žalpa se je pri malem delu, ki je tudi obravnavano v magistrskem delu, s katerim se uvajamožnost legalnega opravljanja plačnega dela, ki naj bi bila namenjena ne le dijakom inštudentom, ampak tudi upokojencem, brezposelnim in drugim neaktivnim osebam,zataknilo, saj je Zakon o malem delu na referendumu padel.Razvidno je, da zakonodaja poskuša vedno bolj spodbujati možnost različnih oblikzaposlovanja. To je tudi dolžnost zakonodajalcev, saj so na mestu stališča stroke, kimenijo, da se bo delež zaposlitev za nedoločen čas, ki je po statističnih podatkih sicer šeprevladujoča oblika zaposlitve, zmanjševal zaradi prožnejših oblik dela, ki bodo spodbujale176