razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
časa zaradi starševstva in tudi pri skrbi za osebe s telesnimi in duševnimi motnjami.Podrobneje je omenjeno področje predstavljeno v poglavju 4.2.3.Predlagajo se že spremembe oziroma dopolnitve ZDR 2012, kot tudi ZUTD, s katerimi sebo prispevalo še k prožnejši ureditvi delovnih razmerij oziroma prožnosti zaposlovanja.Opaziti je, da se za fleksibilnost na trgu dela zavzemajo, tako politiki kot zakonodajalec.Vendar pa ostajajo, kljub vsem možnim oblikam prožnega zaposlovanja, postopekizaposlovanja delavca in z njim povezane formalne zahteve, še vedno zamudni.Z osredotočenjem na koncept prožne varnosti, ki zajema prožnejšo ureditev delovnihrazmerij, to so atipične pogodbe o zaposlitvi, prožne oblike delovnega časa, enostavnejšipostopki odpuščanja delavcev, ob hkratnem zagotavljanju minimalne varnosti za delavce,je mogoče predpostavljati, da so rešitve v slovenski pravni ureditvi, ki delodajalcemomogoča prožno organizacijo poslovanja, delavcem pa zagotavlja minimalne pravice. Stem pa lahko trdimo, da se v Sloveniji od njene osamosvojitve uveljavlja koncept prožnevarnosti.Hipoteza 2, ki se glasi: prožnost zaposlovanja je mogoče doseči z različnimi oblikamizaposlovanja, vendar je iz podatkov o uporabi prožnih oblik zaposlovanja v Sloveniji inprimerjalno z Evropsko unijo mogoče predpostavljati, da se pravna pravila, ki zagotavljajoprožne oblike zaposlovanja v Sloveniji ne izvajajo ustrezno, je potrjena. Prožnostzaposlitve merimo z različnimi kazalniki. Med prožnimi oblikami zaposlitve lahko v praksiobstajajo kombinacije pa tudi modalitete teh oblik.174Najpogostejša sta zaposlitev zadoločen čas in zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega. Uporabljena je domačain tuja lietatura. Uporabljeni so podatki Evropske komisije v gradivu Employment inEurope, v katerem so podatki zajeti po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat.Uporabljeni so statistični podatki SURS, podatki Inšpektorata RS za delo, Ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve ter drugi internetni viri. Hipoteza je potrjena na podlagianalize statističnih podatkov in predpisov, ki urejajo delovna razmerja v Sloveniji ter zpodrobno predstavitvijo pomembnih značilnosti izvajanja začasnih zaposlitev, zaposlitev skrajšim delovnim časom, kot tudi posredovanja dela drugim uporabnikom v Sloveniji inprimerjalno z EU-27. Analiza začasnih del je podrobneje predstavljena v poglavju 6.1,analiza zaposlitev s krajšim delovnim časom v poglavju 6.2, analiza področja posredovanjadela pa je predstavljena pod poglavje 6.3.Viden je pojav segmentacije na trgu dela. V začasnih zaposlitvah so zaposleni predvsemmladi in ženske. Iz raziskave je moč ugotoviti, da bi država morala prožne oblike dela boljspodbujati ter zakonodajo ustrezno dograditi - predvsem za spodbujanje dela skrajšim delovnim časom. Ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mladih v rednihpogodbenih oblikah bi se lahko zagotavili v okviru davčnih olajšav in ukrepov aktivnepolitike zaposlovanja. Predstavljen je tudi izračun možnosti prehoda v redno zaposlitevv državah članicah in vlpliv na rezultate. Rešitve za te ugotovitve pa je mogoče najti izanalizedrugega dela hipoteze 2, ki se glasi: Tudi za Slovenijo bi bile primernenekatere fleksibilne oblike zaposlovanja drugih držav članic, predvsem rešitve nekaterihdržav glede začasnih zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom. Tudi ta delhipoteze dve je potrjen. Zaradi širine naslovnega področja so v magistrski nalogi v
poglavju 6.1.2 analizirane začasne zaposlitve, v poglavju 6.2.2 pa zaposlitve s krajšimdelovnim časom v Zvezni republiki Nemčiji. V poglavju 6.1.1 so na kratko povzetespremembe začasnega dela v nekaterih državah članicah (Španija, Avstrija, Nizozemka,Italija). V povezavi z upravičenostjo do dela s krajšim delovnim časom, pa je v poglavju6.2.1 predstavljeno pametnejše upravljanje varnosti zaposlitve z notranjo fleksibilnostjo vNemčiji. Zaradi hitre širitve zagotavljanja delavcev prek agencij v Sloveniji, so v poglavju6.3 analizirane tudi agencije za posredovanje dela drugim uporabnikom v Sloveniji, vpoglavju 6.3.1 pa začasno delo preko agencij za zagotavljanje dela v Nemčiji.Rezultati analize različnih pravnih virov, domače in tuje literature ter statističnih podatkovlahko služijo znanosti in stroki kot ocena uveljavljanja in dejanskega stanja oziromaustreznosti izvajanja pravnih pravil na področju prožnosti zaposlovanja in se lahkouporabijo kot smernice za nadaljnje načrtovanje sprememb delovne zakonodaje.175
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
- Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
- Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
- Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
poglavju 6.1.2 analizirane <strong>za</strong>časne <strong>za</strong>poslitve, v poglavju 6.2.2 pa <strong>za</strong>poslitve s krajšimdelovnim časom v Zvezni republiki Nemčiji. V poglavju 6.1.1 so na kratko povzetespremembe <strong>za</strong>časnega dela v nekaterih državah članicah (Španija, Avstrija, Nizozemka,Italija). V pove<strong>za</strong>vi z upravičenostjo do dela s krajšim delovnim časom, pa je v poglavju6.2.1 predstavljeno pametnejše upravljanje varnosti <strong>za</strong>poslitve z notranjo fleksibilnostjo vNemčiji. Zaradi hitre širitve <strong>za</strong>gotavljanja delavcev prek agencij v Sloveniji, so v poglavju6.3 analizirane tudi agencije <strong>za</strong> posredovanje dela drugim uporabnikom v Sloveniji, vpoglavju 6.3.1 pa <strong>za</strong>časno delo preko agencij <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje dela v Nemčiji.Rezultati analize različnih pravnih virov, domače in tuje literature ter statističnih podatkovlahko služijo znanosti in stroki kot ocena uveljavljanja in dejanskega stanja oziromaustreznosti izvajanja pravnih pravil na področju prožnosti <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> in se lahkouporabijo kot smernice <strong>za</strong> nadaljnje načrtovanje sprememb delovne <strong>za</strong>konodaje.175
Change language