razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

časa zaradi starševstva in tudi pri skrbi za osebe s telesnimi in duševnimi motnjami.Podrobneje je omenjeno področje predstavljeno v poglavju 4.2.3.Predlagajo se že spremembe oziroma dopolnitve ZDR 2012, kot tudi ZUTD, s katerimi sebo prispevalo še k prožnejši ureditvi delovnih razmerij oziroma prožnosti zaposlovanja.Opaziti je, da se za fleksibilnost na trgu dela zavzemajo, tako politiki kot zakonodajalec.Vendar pa ostajajo, kljub vsem možnim oblikam prožnega zaposlovanja, postopekizaposlovanja delavca in z njim povezane formalne zahteve, še vedno zamudni.Z osredotočenjem na koncept prožne varnosti, ki zajema prožnejšo ureditev delovnihrazmerij, to so atipične pogodbe o zaposlitvi, prožne oblike delovnega časa, enostavnejšipostopki odpuščanja delavcev, ob hkratnem zagotavljanju minimalne varnosti za delavce,je mogoče predpostavljati, da so rešitve v slovenski pravni ureditvi, ki delodajalcemomogoča prožno organizacijo poslovanja, delavcem pa zagotavlja minimalne pravice. Stem pa lahko trdimo, da se v Sloveniji od njene osamosvojitve uveljavlja koncept prožnevarnosti.Hipoteza 2, ki se glasi: prožnost zaposlovanja je mogoče doseči z različnimi oblikamizaposlovanja, vendar je iz podatkov o uporabi prožnih oblik zaposlovanja v Sloveniji inprimerjalno z Evropsko unijo mogoče predpostavljati, da se pravna pravila, ki zagotavljajoprožne oblike zaposlovanja v Sloveniji ne izvajajo ustrezno, je potrjena. Prožnostzaposlitve merimo z različnimi kazalniki. Med prožnimi oblikami zaposlitve lahko v praksiobstajajo kombinacije pa tudi modalitete teh oblik.174Najpogostejša sta zaposlitev zadoločen čas in zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega. Uporabljena je domačain tuja lietatura. Uporabljeni so podatki Evropske komisije v gradivu Employment inEurope, v katerem so podatki zajeti po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat.Uporabljeni so statistični podatki SURS, podatki Inšpektorata RS za delo, Ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve ter drugi internetni viri. Hipoteza je potrjena na podlagianalize statističnih podatkov in predpisov, ki urejajo delovna razmerja v Sloveniji ter zpodrobno predstavitvijo pomembnih značilnosti izvajanja začasnih zaposlitev, zaposlitev skrajšim delovnim časom, kot tudi posredovanja dela drugim uporabnikom v Sloveniji inprimerjalno z EU-27. Analiza začasnih del je podrobneje predstavljena v poglavju 6.1,analiza zaposlitev s krajšim delovnim časom v poglavju 6.2, analiza področja posredovanjadela pa je predstavljena pod poglavje 6.3.Viden je pojav segmentacije na trgu dela. V začasnih zaposlitvah so zaposleni predvsemmladi in ženske. Iz raziskave je moč ugotoviti, da bi država morala prožne oblike dela boljspodbujati ter zakonodajo ustrezno dograditi - predvsem za spodbujanje dela skrajšim delovnim časom. Ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mladih v rednihpogodbenih oblikah bi se lahko zagotavili v okviru davčnih olajšav in ukrepov aktivnepolitike zaposlovanja. Predstavljen je tudi izračun možnosti prehoda v redno zaposlitevv državah članicah in vlpliv na rezultate. Rešitve za te ugotovitve pa je mogoče najti izanalizedrugega dela hipoteze 2, ki se glasi: Tudi za Slovenijo bi bile primernenekatere fleksibilne oblike zaposlovanja drugih držav članic, predvsem rešitve nekaterihdržav glede začasnih zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom. Tudi ta delhipoteze dve je potrjen. Zaradi širine naslovnega področja so v magistrski nalogi v