razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

tudi opredelitev kraja opravljanja dela. Že ZDR iz leta 1990 je urejal tudi možnost, da se skolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določijo primeri in pogoji, pod katerimi jemogoče razporediti delavca na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve, ZDR iz leta2002 pa ne omenja več urejanja tega področja v kolektivni pogodbi oziroma splošnemaktu, ampak že sam v 171. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih in drugih nesreč,s čimer se tudi prispeva k prožnosti delovnih razmerij, novela ZDR-A pa vsebujepomembno spremembo, s katero bodo delodajalci v praksi lažje zagotovili zakonitoprerazporeditev, to pa je predstavljeno v poglavju 4.2.1.Prožne oblike zaposlovanja so se torej začele uvajati že leta 1990, »nastajanje« inpodrobnejša urejenost teh oblik, ki je prispevala še k prožnejšemu zaposlovanju oziromaprožnejši ureditvi delovnih razmerij pa je podrobno predstavljena pod poglavje 4 innjegovimi podpoglavji. Skozi zgodovinski pogled spreminjanja delovnopravne zakonodajeje razvidno, da se kaže napredek v smeri prožnosti, tudi v delovno razmerje za nedoločenčas se vključuje fleksibilnost, vendar pa je napredek predvsem na področju pogodb zadoločen čas, precej manj pa na področju pogodb za nedoločen čas. Zaradi tega je prišlodo porasta deleža zaposlenih za določen čas, kar je predstavljeno v poglavju 6.1.Zakon o delovnih razmerjih pozna več prožnih oblik zaposlitve, ki jih skozi obravnavanoobdobje zakonodaja ureja vedno več in tudi v okviru vsake od njih prispeva k jasnejšim inugodnejšim pogojem za uveljavljanje le-teh in s tem prožnejši ureditvi delovnih razmerij intudi ustrezni varnosti. Torej iz analize delovne zakonodaje je moč razbrati, da ta omogočav veliki meri vse najpomembnejše oblike prožnega zaposlovanja. Država v okviru aktivnepolitike zaposlovanja pomaga spodbujati zaposlovanje brezposelnih oseb in preprečujebrezposelnost presežnih delavcev z javnofinančnimi ukrepi. Izobraževanje in usposabljanjeje pomemben del vseživljenjskega izobraževanja in s tem del prožne varnosti.V raziskavi so upoštevane tudi določbe, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, z vidikaprožnosti pa je posebej pomemben in zato obravnavan poslovni odpovedni razlog. Saj jeza delodajalce pomemben prožnejši trg delovne sile, ki omogoča lažje odpuščanjedelavcev, delavci pa si želijo ohraniti oziroma izboljšati ustrezno raven socialne varnosti.Uporabljen je ZDR 14/1990, 5/1991, 42/2002, 103/2007 in predlog sprememb ZDR 2012.Upoštevan je tudi ZZZPB iz leta 1991 oziroma po letu 2010 imenovan ZUTD terpomemben predlog sprememb ZUTD 2012. Prenehanje delovnega razmerja oziromaodpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je podrobno analizirana v poglavju 5.Spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov prispevajo k prožnejšemu urejanju delovnihrazmerij oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ustrezni varnosti zaposlitve oziromasocialni varnosti.Pomembno je tudi področje starševstva in družinskih prejemkov. Pomembno je omenitiZSDP, ki je bil sprejet leta 2001 in je omogočil lažje usklajevanje dela z družinskimživljenjem. Širokemu krogu zavarovancev pripadajo pravice do starševskega dopusta,starševskega nadomestila, ki sta indikator varnosti pri fleksibilnosti predvsem poklicnihpoti žensk, kadar se odločijo skrbeti za svoje otroke ter pravice iz naslova krajšegadelovnega časa. ZSDP prispeva k fleksibilnosti, s tem da omogoča prekinitev poklicne potiočeta, država plačuje prispevke za socialna zavarovanja od minimalne plače. ZSDPspodbuja fleksibilne oblike zaposlovanja s tem, ko ureja pravico do krajšega delovnega173