razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K ZNANOSTI INSTROKIHipoteza 1, ki se glasi, da se je pravna ureditev delovnih razmerij v Sloveniji po sprejetjuUstave RS 1991 večkrat spremenila zaradi različnih ciljev, pri čemer je mogočepredpostavljati, da je bil eden izmed temeljnih ciljev tudi krepitev prožnosti delovnihrazmerij, je potrjena.Upoštevana je urejenost postopka zaposlovanja v zakonodaji od leta 1990 do danes.Osredotočenost je na določbah, ki vplivajo na prožnejše urejanje delovnih razmerij.Obravnavani so naslednji pravni viri: Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja(60/98), ZVZD (56/99), ZDR 14/90, ZDR 42/2002, ZDR 103/2007, ZZZPB 5/1991, ZZZPB107/2006 oziroma po letu 2010 preimenovan v ZUTD, Socialni sporazum za obdobje2007-2009, ZVZD-1. Pomembne pa so predlagane spremembe oziroma dopolnitve ZDR inZUTD leta 2012, s katerimi se prispeva še k prožnejši ureditvi delovnih razmerij inustreznemu varstvu. Podrobnejša analiza urejenosti postopka zaposlovanja jepredstavljena v poglavju 3 in njegovimi podpoglavji.Pri raziskavi so upoštevane tudi določbe o posebnostih pogodb o zaposlitvi, saj je prožnostorganiziranja delovnega procesa v veliki meri odvisna od pogodbe o zaposlitvi. Prožneoblike del omogočajo iskalcem zaposlitve lažji vstop na trg delovne sile, delodajalcem palažje prilagajanje števila zaposlenih trenutnim potrebam v podjetju. Uporabila semrazlične pravne vire. Že ZDR iz leta 1990 je dopuščal pluralizem pogodb o zaposlitvi.Prožne oblike zaposlovanja, ki so se razvijale in so jih urejali in dopolnjevali različni zakoniin njihove spremembe so: delovno razmerje za določen čas, delo na domu, pogodba zaopravljaje dela na domu, delo na daljavo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom,pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, opravljanje javnih del oziroma vključitev vukrepe aktivne politike zaposlovanja, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del,možnost zaposlovanja delavcev z namenom posredovanja njihovega dela drugimuporabnikom, zamenjava na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, pogodba ozaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja deladelavcev drugemu uporabniku, možnost ustanavljanja specializiranih agencij zazagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimiosebami in vodilnimi delavci. Tukaj je pomembno omeniti še prožne oblike dela v širšemsmislu, in sicer so to začasna in občasna zaposlitev, ki je predstavljena v poglavju 4.3.1 insamozaposleni, ki so omenjeni v poglavju 4.3.2. Delovni čas je eden ključnih elementovfleksibilnosti dela. Prožnost organizacije delovnega časa je vezana na uporabo možnosti,ki jih zakon daje delodajalcu pri urejanju delovnega časa. V širšem smislu obsega izrazprožno oziroma fleksibilno zaposlovanje tudi oblike dela z neenakomerno razporeditvijodelovnega časa, saj tudi možnosti, ki se delodajalcem in delavcem nudijo v okvirurazličnega razporejanja delovnega časa, pomembno vplivajo na prožnost delovnihrazmerij, zato so v poglavju 4.3.3 analizirane in predstavljene tudi prožne oblike dela vširšem smislu, ki omogočajo fleksibilno urejanje delovnega časa. Iz celotne analize določb,ki urejajo delovni čas, je opaziti razširjenost možnosti fleksibilnega urejanja delovnegačasa. Z vidika prožnosti delovnih razmerij je poleg opredelitve delovnega časa bistvena172