razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

določena vprašanja pravnega položaja delavcev; tudi v razmerju do podjetja uporabnika.Določene so nekatere posebne pravice, ki naj preprečijo zlorabe in s tem delavcemzagotovijo ustrezno delovnopravno varstvo, AÜG pa vsebuje tudi obsežne in pomembnedoločbe o nadzoru in sankcijah za kršitve predpisov (Schaub, 2009, str. 1238, 1239).Po veljavni zakonodaji je od leta 2004 dopustna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določenčas in tudi za nedoločen čas. Agencija nosi delodajalski riziko, je delodajalec, ki moraizpolnjevati vse delodajalske obveznosti, vključno z rednim izplačevanjem dogovorjeneplače. Med delavcem in uporabnikom pa formalno pogodbeno razmerje ne obstaja.Neposredni uporabnik je namreč le uporabnik delavčevega dela na podlagi civilnopravnepogodbe z agencijo za zagotavljanje dela. Zato tudi ne nosi delodajalskih obveznostinasproti delavcu, kljub temu pa izvršuje določena delodajalska upravičenja in obveznosti,saj delavec delo neposredno opravlja zanj, pod njegovim nadzorom in po njegovihnavodilih. Zakon tudi jasno določa možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi meduporabnikom in delavcem oziroma je nezakonit in brez pravnega učinka kakršenkolidogovor, ki prepoveduje uporabniku ali delavcu, da bi po prenehanju delavčeve zaposlitvepri agenciji medsebojno sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zakon vsebuje omejitev, kiprepoveduje prepustitev delavcev za tipična dela v gradbeništvu, in sicer predvsem zaradivečjih možnosti zlorab tega instituta v okviru te dejavnosti. Zakon tudi dopušča izjemo, insicer le med podjetji, ki so podvržena isti okvirni kolektivni pogodbi in isti socialni blaginji(Weiss, Schmidt, 2008, str. 64 do 66).Dejavnost se opravlja na podlagi dovoljenja, ki ga pridobi podjetje. Če agencija nimadovoljenja oziroma ji je bilo odvzeto, je oziroma postane pogodba o zaposlitvi z delavcemneveljavna. V tem primeru se šteje, da obstoji delovno razmerje med delavcem inpodjetjem uporabnikom. Deseti člen zakona (AÜG) ureja kdaj se vzpostavljeno delovnorazmerje šteje za določen čas in kdaj za nedoločen čas in tudi nekatera vprašanja vsebinevzpostavljene pogodbe o zaposlitvi in pravice delavca v tem primeru. V okviru načelaenakega obravnavanja je pomembno omeniti posebnost nemške ureditve, ki vkolektivnih pogodbah dovoljuje tudi manj ugodno urejanje pravic – zagotavljanjeenakih delovnih pogojev, tudi plačilo (Weiss, Schmidt, 2008, 65 do 67).- TRAJANJEMaksimalno trajanje posamezne prepustitve se je postopno podaljševalo. Od prvotnihtreh mesecev se je leta 1993 podaljšalo na šest mesecev, nato leta 1994 na devet in znovelo leta 1997 na dvanajst mesecev. Novela zakona iz leta 2002 je maksimalno trajanjepodaljšala na dve leti, novela iz leta 2003 pa je časovno omejitev posamezne prepustitvedelavca drugemu uporabniku povsem izključila iz zakonodaje. Po veljavni ureditvi torejlahko agencije za zagotavljanje dela prepustijo delavce uporabniku brez kakršnihkoličasovnih omejitev (Manfred in Elke, 2007, str. 5).171