razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

Sloveniji leta 2011 registrirani 202 agenciji. 27. junija leta 2012 pa je v registru domačihpravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemuuporabniku registriranih 132 agencij (MDDSZ, 2012).Rečnik (2011) v svojem članku Agencije si podajajo delavce – diskriminacija agencijskihdelavcev, navaja mnenja anketiranih oseb. Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbenevede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in zaradi večje fleksibilnostidrugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgodelujejo prek agencij. Kohont navaja, da po drugi strani pa še vedno velja, da agencijeponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet. Manpower je tako vletu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa jekonec leta 2011 od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposlovalveč kot 3.000 ljudi.Manpower in Adecco sta dve izmed večjih agencij, ki imata široko ponudbo najrazličnejšihstoritev. Njihova storitev zagotavljanja dela omogoča delodajalcem in iskalcem zaposlitvevečjo fleksibilnost. Ena izmed storitev je posredovanje dela. Posredovanje dela je vzadnjem času v Sloveniji doživelo velik razcvet in trenutno predstavlja trend vzaposlovanju tako med malimi, kot med velikimi podjetji.Ti dve agenciji izvajata tudi storitve kot so: zagotavljanje dela, iskanje in selekcija,derektno iskanje (executive search), prezaposlovanje (autplacement), psihološkatestiranja, ocenjevalni centri, kadrovsko-svetovalne storitve, študentski servis, čedelodajalci želijo v delovni proces nove sodelavce vpeljati še v času študija, promocije indogodki, outsourcing, kadrovske evidence in obračun plače (Adecco, 2011, Manpower,2011).Če agencije proučujemo po številu in storitvah, ki jih ponujajo, predstavljajo v Slovenijiprecej razvito obliko zaposlovanja, čeprav so uveljavljene dobro desetletje.Zavod RS za zaposlovanje agencijam lahko financira sredstva za zaposlitev težjezaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek tehkoncesijskih pogodb do konca avgusta 2011 zaposlilo samo 31 posameznikov. In sevedanavaja, da to ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavodza zaposlovanje v evidencah te kategorije. Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večjikonkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da jevsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. Agencije vedno jemljemo kotpartnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.Žerjav (2010) navaja, da se zagotavljanje delavcev prek agencij hitro širi tudi v Sloveniji.Pri tem pa so skrb zbujajoči podatki o kršitvah pravic teh delavcev in o njihovi neenakiobravnavi v primerjavi z delavci, zaposlenimi pri uporabnikih (npr. veriženje pogodb ozaposlitvi za določen čas.168

Naj omenim navedbe Rečnika (2011) glede kolobarjenja agencijskih delavcev v podjetjuHella Saturnus, ki jih je povzel v svojem članku na podlagi sodelovanja z različnimiosebami, ki so pripomogle k odgovorom na določena vprašanja. Goran Lukič iz Zvezesvobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trendenadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcevbrez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po iztekupogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.Tukaj gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo inEkonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr.Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenihagencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve delaza določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. Barbara Kresal meni,da bi zakonodaja morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.Namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenkopa meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre zaizigravanje zakona. Po njegovem mnenju zakonsko predpisane omejitve dela za določenčas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo (Rečnik, 2011).Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetjuprerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju do tega prhaja po celiSloveniji. Meni, da Inšpektorji za delo igrajo premalo vlogo.Boris Ružič tudi pojasnjuje, da so v letu 2010 glede zagotavljanja dela drugemuuporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev pa jepovezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.Sindikalist Vlado Hajdinjak pojasnjuje, da so agencije, ki posojajo delavce podjetju HellaSaturnus, vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kotza redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijskidelavci pa minimalnega in še tega na obroke. Hajdinjak poudarja, da ne vidi vzroka, zakajbi agencija regres izplačala na koncu leta. Saj agencije ne poslujejo z izgubo, saj sonamreč leta 2010 vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus,beležile visoke bilančne dobičke.Rečnik (2011) v svojem članku tudi pojasnjuje, da prihaja tudi do prezaposlitev. Ena odagencijskih delavk pravi, da so jo v dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili vdrugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. V Natonu pa odkrito priznavajo,da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novozaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo. Delavke poročajo tudi o nižjih plačah vprimerjavi z redno zaposlenimi, za isto delovno mesto.Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita inpomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja169

Sloveniji leta 2011 registrirani 202 agenciji. 27. junija leta 2012 pa je v registru domačihpravnih in fizičnih oseb <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti <strong>za</strong>gotavljanja delavcev drugemuuporabniku registriranih 132 agencij (MDDSZ, 2012).Rečnik (2011) v svojem članku Agencije si podajajo delavce – diskriminacija agencijskihdelavcev, navaja mnenja anketiranih oseb. Dr. Andrej Kohont s Fakultete <strong>za</strong> družbenevede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in <strong>za</strong>radi večje fleksibilnostidrugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgodelujejo prek agencij. Kohont navaja, da po drugi strani pa še vedno velja, da agencijeponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet. Manpower je tako vletu 2010 <strong>za</strong>posloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa jekonec leta 2011 od 1.938-ih <strong>za</strong>posloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je <strong>za</strong>poslovalveč kot 3.000 ljudi.Manpower in Adecco sta dve izmed večjih agencij, ki imata široko ponudbo najrazličnejšihstoritev. Njihova storitev <strong>za</strong>gotavljanja dela omogoča delodajalcem in iskalcem <strong>za</strong>poslitvevečjo fleksibilnost. Ena izmed storitev je posredovanje dela. Posredovanje dela je v<strong>za</strong>dnjem času v Sloveniji doživelo velik razcvet in trenutno predstavlja trend v<strong>za</strong>poslovanju tako med malimi, kot med velikimi podjetji.Ti dve agenciji izvajata tudi storitve kot so: <strong>za</strong>gotavljanje dela, iskanje in selekcija,derektno iskanje (executive search), pre<strong>za</strong>poslovanje (autplacement), psihološkatestiranja, ocenjevalni centri, kadrovsko-svetovalne storitve, študentski servis, čedelodajalci želijo v delovni proces nove sodelavce vpeljati še v času študija, promocije indogodki, outsourcing, kadrovske evidence in obračun plače (Adecco, 2011, Manpower,2011).Če agencije proučujemo po številu in storitvah, ki jih ponujajo, predstavljajo v Slovenijiprecej razvito obliko <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>, čeprav so uveljavljene dobro desetletje.Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje agencijam lahko financira sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev težje<strong>za</strong>posljivih oseb. Vendar vodja <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> Darja Jamnik pravi, da se je prek tehkoncesijskih pogodb do konca avgusta 2011 <strong>za</strong>poslilo samo 31 posameznikov. In sevedanavaja, da to ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje v evidencah te kategorije. Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, kljub vse večjikonkurenci, ostaja osrednja ustanova <strong>za</strong> posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da jevsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. Agencije vedno jemljemo kotpartnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju <strong>za</strong>poslitve.Žerjav (2010) navaja, da se <strong>za</strong>gotavljanje delavcev prek agencij hitro širi tudi v Sloveniji.Pri tem pa so skrb zbujajoči podatki o kršitvah pravic teh delavcev in o njihovi neenakiobravnavi v primerjavi z delavci, <strong>za</strong>poslenimi pri uporabnikih (npr. veriženje pogodb o<strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas.168

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!