razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
Sloveniji leta 2011 registrirani 202 agenciji. 27. junija leta 2012 pa je v registru domačihpravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemuuporabniku registriranih 132 agencij (MDDSZ, 2012).Rečnik (2011) v svojem članku Agencije si podajajo delavce – diskriminacija agencijskihdelavcev, navaja mnenja anketiranih oseb. Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbenevede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in zaradi večje fleksibilnostidrugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgodelujejo prek agencij. Kohont navaja, da po drugi strani pa še vedno velja, da agencijeponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet. Manpower je tako vletu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa jekonec leta 2011 od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposlovalveč kot 3.000 ljudi.Manpower in Adecco sta dve izmed večjih agencij, ki imata široko ponudbo najrazličnejšihstoritev. Njihova storitev zagotavljanja dela omogoča delodajalcem in iskalcem zaposlitvevečjo fleksibilnost. Ena izmed storitev je posredovanje dela. Posredovanje dela je vzadnjem času v Sloveniji doživelo velik razcvet in trenutno predstavlja trend vzaposlovanju tako med malimi, kot med velikimi podjetji.Ti dve agenciji izvajata tudi storitve kot so: zagotavljanje dela, iskanje in selekcija,derektno iskanje (executive search), prezaposlovanje (autplacement), psihološkatestiranja, ocenjevalni centri, kadrovsko-svetovalne storitve, študentski servis, čedelodajalci želijo v delovni proces nove sodelavce vpeljati še v času študija, promocije indogodki, outsourcing, kadrovske evidence in obračun plače (Adecco, 2011, Manpower,2011).Če agencije proučujemo po številu in storitvah, ki jih ponujajo, predstavljajo v Slovenijiprecej razvito obliko zaposlovanja, čeprav so uveljavljene dobro desetletje.Zavod RS za zaposlovanje agencijam lahko financira sredstva za zaposlitev težjezaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek tehkoncesijskih pogodb do konca avgusta 2011 zaposlilo samo 31 posameznikov. In sevedanavaja, da to ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavodza zaposlovanje v evidencah te kategorije. Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večjikonkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da jevsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. Agencije vedno jemljemo kotpartnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.Žerjav (2010) navaja, da se zagotavljanje delavcev prek agencij hitro širi tudi v Sloveniji.Pri tem pa so skrb zbujajoči podatki o kršitvah pravic teh delavcev in o njihovi neenakiobravnavi v primerjavi z delavci, zaposlenimi pri uporabnikih (npr. veriženje pogodb ozaposlitvi za določen čas.168
Naj omenim navedbe Rečnika (2011) glede kolobarjenja agencijskih delavcev v podjetjuHella Saturnus, ki jih je povzel v svojem članku na podlagi sodelovanja z različnimiosebami, ki so pripomogle k odgovorom na določena vprašanja. Goran Lukič iz Zvezesvobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trendenadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcevbrez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po iztekupogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.Tukaj gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo inEkonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr.Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenihagencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve delaza določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. Barbara Kresal meni,da bi zakonodaja morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.Namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenkopa meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre zaizigravanje zakona. Po njegovem mnenju zakonsko predpisane omejitve dela za določenčas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo (Rečnik, 2011).Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetjuprerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju do tega prhaja po celiSloveniji. Meni, da Inšpektorji za delo igrajo premalo vlogo.Boris Ružič tudi pojasnjuje, da so v letu 2010 glede zagotavljanja dela drugemuuporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev pa jepovezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.Sindikalist Vlado Hajdinjak pojasnjuje, da so agencije, ki posojajo delavce podjetju HellaSaturnus, vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kotza redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijskidelavci pa minimalnega in še tega na obroke. Hajdinjak poudarja, da ne vidi vzroka, zakajbi agencija regres izplačala na koncu leta. Saj agencije ne poslujejo z izgubo, saj sonamreč leta 2010 vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus,beležile visoke bilančne dobičke.Rečnik (2011) v svojem članku tudi pojasnjuje, da prihaja tudi do prezaposlitev. Ena odagencijskih delavk pravi, da so jo v dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili vdrugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. V Natonu pa odkrito priznavajo,da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novozaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo. Delavke poročajo tudi o nižjih plačah vprimerjavi z redno zaposlenimi, za isto delovno mesto.Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita inpomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja169
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
- Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
- Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
- Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
Sloveniji leta 2011 registrirani 202 agenciji. 27. junija leta 2012 pa je v registru domačihpravnih in fizičnih oseb <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti <strong>za</strong>gotavljanja delavcev drugemuuporabniku registriranih 132 agencij (MDDSZ, 2012).Rečnik (2011) v svojem članku Agencije si podajajo delavce – diskriminacija agencijskihdelavcev, navaja mnenja anketiranih oseb. Dr. Andrej Kohont s Fakultete <strong>za</strong> družbenevede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in <strong>za</strong>radi večje fleksibilnostidrugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgodelujejo prek agencij. Kohont navaja, da po drugi strani pa še vedno velja, da agencijeponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet. Manpower je tako vletu 2010 <strong>za</strong>posloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa jekonec leta 2011 od 1.938-ih <strong>za</strong>posloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je <strong>za</strong>poslovalveč kot 3.000 ljudi.Manpower in Adecco sta dve izmed večjih agencij, ki imata široko ponudbo najrazličnejšihstoritev. Njihova storitev <strong>za</strong>gotavljanja dela omogoča delodajalcem in iskalcem <strong>za</strong>poslitvevečjo fleksibilnost. Ena izmed storitev je posredovanje dela. Posredovanje dela je v<strong>za</strong>dnjem času v Sloveniji doživelo velik razcvet in trenutno predstavlja trend v<strong>za</strong>poslovanju tako med malimi, kot med velikimi podjetji.Ti dve agenciji izvajata tudi storitve kot so: <strong>za</strong>gotavljanje dela, iskanje in selekcija,derektno iskanje (executive search), pre<strong>za</strong>poslovanje (autplacement), psihološkatestiranja, ocenjevalni centri, kadrovsko-svetovalne storitve, študentski servis, čedelodajalci želijo v delovni proces nove sodelavce vpeljati še v času študija, promocije indogodki, outsourcing, kadrovske evidence in obračun plače (Adecco, 2011, Manpower,2011).Če agencije proučujemo po številu in storitvah, ki jih ponujajo, predstavljajo v Slovenijiprecej razvito obliko <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>, čeprav so uveljavljene dobro desetletje.Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje agencijam lahko financira sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev težje<strong>za</strong>posljivih oseb. Vendar vodja <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> Darja Jamnik pravi, da se je prek tehkoncesijskih pogodb do konca avgusta 2011 <strong>za</strong>poslilo samo 31 posameznikov. In sevedanavaja, da to ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje v evidencah te kategorije. Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, kljub vse večjikonkurenci, ostaja osrednja ustanova <strong>za</strong> posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da jevsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. Agencije vedno jemljemo kotpartnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju <strong>za</strong>poslitve.Žerjav (2010) navaja, da se <strong>za</strong>gotavljanje delavcev prek agencij hitro širi tudi v Sloveniji.Pri tem pa so skrb zbujajoči podatki o kršitvah pravic teh delavcev in o njihovi neenakiobravnavi v primerjavi z delavci, <strong>za</strong>poslenimi pri uporabnikih (npr. veriženje pogodb o<strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas.168