razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

delavci, ki so zaposleni pri delodajalcu več kot šest mesecev, zakon pa navaja tudidodaten pogoj, ki je, da je to možno le pri tistih delodajalcih, ki zaposlujejo več kotpetnajst delavcev. Zahteva mora biti podana vsaj tri mesece prej. Delavec tudi ne morezahtevati skrajšanje delovnega časa, če mu je iz strani delodajalca že bilo odobrenoskrajšanje v obdobju zadnjih dveh let ali pa mu je v tem obdobju delodajalec takšnozahtevo utemeljeno zavrnil. V primeru utemeljenih poslovnih razlogov lahko delodajaleczahtevek zavrne. Zakon navaja poslovne razloge, predvideva pa tudi možnostinatančnejšega urejanje poslovnih razlogov v kolektivnih pogodbah. Delodajalec imadolžnost svoje odločitve delavcu sporočiti vsaj ena mesec pred predlaganim začetkomdela s skrajšanim delovnim časom, odločitev pa mora biti podana v pisni obliki. Molkdelodajalca predstavlja sankcijo delodajalcu, saj se šteje da soglaša z zahtevami delavca oskrajšanju delovnega časa. V primeru pravočasnega pisnega obvestila delavca s stranidelodajalca o zavrnitvi njegove zahteve pa ima delavec na voljo sodno varstvo. Delaveclahko s tožbo pred delovnim sodiščem uveljavlja svojo pravico zahtevati skrajšanjedelovnega časa, sodišče pa preveri obstoj poslovnih razlogov. Ne more pa delavec sam,enostransko spremeniti pogodbeno dogovorjenega delovnega čas (Weiss, Schmidt, 2008,str. 64).6.2.2.3 Delitev delovnega mestaGre za obliko dela s krajšim delovnim časom v primeru, ko si na istem delovnem mestudva ali več delavcev deli delovni čas, tako da je vsak posamezni delavec zaposlen skrajšim delovnim časom. Najpogosteje gre za delitev delovnega mesta med dvemadelavcema, ki sta zaposlena s polovičnim delovnim časom. Poleg splošne ureditve dela skrajšim delovnim časom, ki velja za te delavce, sta z vidika varstva interesov delavcevpomembni še dve določbi. TzBfG določa, da je delavec zavezan nadomeščati drugegadelavca iz sistema delitve delovnega mesta le, če z nadomeščanjem v vsakemposameznem primeru soglaša ali če pogodba o zaposlitvi predvideva obveznostnadomeščanja za primere nujnih poslovnih razlogov in je v konkretnem primeru tak razlogpodan. Zakon tudi dopušča, da se s kolektivno pogodbo ta vprašanja uredijo tudi manjugodno za delavce. Izhajajoč iz pogodbene narave delovnega razmerja je torej bistveno,kaj sta se dogovorila posamezni delavec in delodajalec. TzBfG izrecno določa tudi, daizločitev (na primer prenehanje delovnega razmerja ali sprememba zaposlitve) enegadelavca sama po sebi ne vpliva na delovna razmerja drugih delavcev (na primer odpovedpogodbe o zaposlitvi drugim delavcem iz tega razloga je neveljavna. Torej gre zadelovnopravno varstvo teh delavcev (Weiss, Schmidt, 2008, str. 63).6.3 AGENCIJE ZA POSREDOVANJE DELA DRUGIM UPORABNIKOMPosredovanje dela je v Sloveniji prisotno od leta 1998 in je torej relativno nov institut. Popodatkih Rasporja in Volk Rožičeve (2006, str. 378) se je v letu 2006 s posredovanjemdela ukvarjalo 69 agencij. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa je vregistru agencij za zagotavljanje dela bilo 6. marca leta 2009 vpisanih 133 agencij.V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v167