razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V ZVEZNIREPUBLIKI NEMČIJINemčija oziroma pravna ureditev fleksibilnih oblik zaposlovanja v Nemčiji ima podobnourejenost v primerjavi z Slovenijo, ima pa tudi posebnosti, ki jih slovenski pravni red nezajema.Eden od temeljnih namenov TzBfG je spodbujati možnosti za delo s krašimdelovnim časom. Temu so namenjene določbe, ki zahtevajo od delodajalca, da priobjavi prostega delovnega mesta predvidi možnosti s krajšim delovnim časom, če toustreza naravi delovnega mesta, tj. če je to glede na naravo dela mogoče. Nadalje imadelodajalec obveznost, da delavca, ki je izrazil željo po spremembi trajanja alirazporeditve dogovorjenega delovnega časa, obvesti o ustreznih delovnih mestih, nakaterih namerava zaposliti. Pomembna je tudi vloga zastopstev delavcev, saj jih moradelodajalec obveščati o delu s krajšim delovnim časom, o predvidenih novih delovnihmestih, na katerih bo mogoče delo s krajšim delovnim časom, kot tudi o predvidenihspremembah na obstoječih delovnih mestih (iz krajšega v polni delovni čas ali obratno).Delodajalec mora skrbeti za to, da se tudi delavcem, ki so zaposleni s krajšim delovnimčasom, zagotovijo možnosti za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje zaradipoklicnega razvoja in mobilnosti. Temeljno načelo prepovedi diskriminacije v primeruzaposlovanja za določen čas pomeni, da zaposlenega s krajšim delovnim časom nidopustno obravnavati slabše kot primerljivega polno zaposlenega delavca, razen če za toobstaja stvaren razlog. Še posebej je za plačilo in druge deljive premoženjske dajatvedoločeno, da delavcu pripadajo vsaj v obsegu, ki je sorazmeren njegovemu delovnemučasu (Weiss, Schmidt, 2008, str. 59, 63 in 64).6.2.2.1 Delo na pozivČe obseg tedenskega in dnevnega delovnega časa s pogodbo ni dogovorjen, TzBfG vsmeri večjega varstva delavca določa minimalni delovni čas: deset ur na teden in trizaporedne ure na dan. Dodatno varstvo delavcev predstavlja tudi določba, po kateri moradelodajalec pozvati delavca na delo vsaj štiri dni vnaprej. Delavec je torej zavezan zaopravljanje dela le, če mu štiri dni prej delodajalec sporoči čas dela (t.i. napovedni rok).Zakon dopušča za ta primer drugačno, tudi manj ugodno ureditev v kolektivnih pogodbah(Weiss, Schmidt, 2008, str. 62 in 63). Delo na poziv je torej posebna oblika zaposlitve skrajšim delovnim časom.6.2.2.2 Skrajšanje delovnega časa na zahtevo delavcaS skrajšanjem delovnega časa na zahtevo delodajalca se želi v večji meri uveljaviti delo skrajšim delovnim času tudi v interesu delavcev. Gre za zahtevo s strani delavca, brezobveznosti podaje razlogov za takšno zahtevo. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, moradelodajalec sprejeti zahtevano spremembo pogodbe o zaposlitvi. To možnost imajo166