razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Belopavlovičeva (2011, str. 1156) poudarja, da je ZDR nedvomno en izmed zakonov,katerih izvajanje v praksi je treba nenehno spremljati in ki ga je treba tudi spreminjati vskladu s potrebami. Pri ocenjevanju razlogov za spreminjanje ZDR se ekonomisti inpravniki, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z delovnim pravom, kar precej razlikujejo. Pravnikitežijo k zagotavljanju prožne varnosti, minimalnih pravic, k povečanju učinkovitostidelovnopravnega varstva ter k jasnosti ureditve, ki ne bo povzročala dodatnih sporov. Toje tudi razvidno iz pravne analize določb zakonov v poglavjih 3, 4 in 5.»Iz mednarodne ureditve na ravni MOD in na ravni ES izhaja, da je treba v okviruzagotavljanja čim boljših delovnih in življenjskih pogojev pospeševati rast zaposlovanja inv tem okviru tudi fleksibilnih oblik zaposlovanja.« (Kresal Šoltes, 2002, str. 202). Čeželimo ustvariti pogoje za uvedbo prožnih zaposlitev, potrebujemo strategijo in zakonskiokvir, ki bo omogočal uvajanje različnih oblik prožnega dela v prakso. Fudge in Owens(2006) ter Pena-Casas in Latta (2004, str. 8 in 9) navajajo splošen fenomen: medprekernimi delavci v t. i. fleksibilnih oblikah zaposlitve so v večjem obsegu zastopaneženske, mladi, delavci migranti in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupinedelavcev, kar je moč razbrati tudi iz raziskave, ki je predstavljena v poglavju 6 innjegovimi podpoglavji.Vrednotenja fleksibilnosti delovnega prava so različna. Ocene oziroma odgovori so različni,glede na to s kakšnega stališča se presoja delovno pravo. Delo ni blago je zapisano vustavi mednarodne organizacije dela (MOD) in tudi iz vseh najpomembnejšihmednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Sloveniji, izhaja, da je pravica do dostojnegadela človekova pravica. Iz 6. člena o pravici do dela Mednarodnega pakta o ekonomskih,socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) med drugim izhaja, da je pravica vključujoč delčlovekovega dostojanstva. Da bi se ta pravica lahko uresničevala, zavezujoče mednarodnopravo Sloveniji nalaga, da sprejeme vse ustrezne ukrepe za njeno varstvo, zlasti delovnozakonodajo z ustreznim varstvom zaposlitve in dostojnimi delovnimi pogoji. Drugačnemupristopu do vrednotenju dela in delovne zakonodaje sledijo indeksi varstva zaposlitve, kijih merijo OECD in Svetovna banka. Ti indeksi merijo koristi, ki jih lahko ima podjetjezaradi nižjih stroškov dela, če namesto redno zaposlenih delavcev uporabljajo različnefleksibilne pogodbene oblike z nižjim delovnopravnim varstvom. Torej različnih ocenfleksibilnosti delovne zakonodaje se pride zaradi različnih opredelitev dela in delovnezakonodaje na eni strani od mednarodnih gospodarskih in finančnih institucij (OECD,Svetovna banka) in na drugi strani od mednarodnih organizacij za varstvo človekovih praviin njihovih nadzornih organov (Kresal Šoltesl, 2012, str. 1507-1508).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. Julija 2007 o usposabljanju delovnega pravaza soočanje z izzivi 21. stoletja, poziva države članice in Komisijo »naj sprejmejo primerneciljne ukrepe na ustreznih področjih, tako da omogočijo prehod v zaposlitev za nedoločenčas in naj zagotovijo, da uporaba nestandardnih pogodb ne bo namenjena prikrivanjunezakonitega zaposlovanja«. V tej zvezi se govori o t.i. 'gender mainstreaming' in drugih4